Hladni, točni, natančni, a tudi sproščeni

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 08.10.2014

Če so bili pred stoletji Vikingi zaradi neprijazne zemlje in težkega preživetja doma prisiljeni s svojimi ladjami redno odhajati na roparske pohode v bližnje in daljne dežele, lahko danes mirno posedajo na zapečku, kjer jih grejejo debele zaloge domače nafte ali zemeljskega plina.


(Big Stock Photo)

S sosednjo Švedsko najbolj gozdnata in vodnata dežela v Evropi ima sicer že uveljavljeno tradicijo lesne industrije: gradnje hiš, izdelovanja pohištva, izvažajo tudi papirno kašo in papir. Kot obmorska država je seveda močna tudi v ladjarstvu in ribištvu, ki pa iz zasebnih rok vedno bolj prehaja v roke velikih družb z velikimi tovarniško urejenimi ladjami, ki ulov sproti predelujejo. Vse bolj se uveljavlja tudi gojenje lososov in postrvi. Nekoč ena revnejših zahodnoevropskih držav je po odkritju energije v globočinah svojega dela Severnega morja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doživela skokovito gospodarsko rast ter z obilo električne energije, ki jim jo dajejo še obilni vodni viri, razvila močno industrijo. Zaradi težkih razmer črpanja nafte in plina v divjem Severnem morju so postali tudi vodilni v razvoju tehnologije graditve naftnih in plinskih ploščadi.

 

Socialni raj

 

Nafta in plin sta omogočila tudi obilno financiranje v socialne programe, pokojninski sistem, zdravstvo in izobraževanje. Povprečna mesečna bruto plača znaša približno 5.200 evrov. Res pa je, da so tudi življenjski stroški za okoli 30 odstotkov višji.

 

Da, Norvežani živijo v raju, vendar so kljub desetletjem blaginje previdni. Zavedajo se, da naravni viri lahko presahnejo, zato so že pred več kot dvema desetletjema ustanovili državni fond, kjer varčujejo za »čase po nafti«. Velik del energetskih milijard se usmerja tudi v investicije v tujino. Delnice več kot 7000 podjetij po vsem svetu je v več ali manj odstotni lasti Norvežanov. Presežke od prodaje nafte država nenehno vlaga tudi v nepremičnine: od stavb v elitnih ulicah Londona, do nakupovalnih centrov po vseh ZDA. Naftni sklad, v katerega se stekajo presežni dohodki od prodaje nafte in plina, nenehno raste in je danes »debel« že okoli 700 milijard evrov.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"