|
|
||
Majhna pika na svetovnem vinskem zemljeviduPriznana angleška strokovnjakinja za vino Jancis Robinson, ki je objavila ali uredila več deset knjig o vinih sveta, med drugim tudi Vinski atlas sveta, avtorica številnih člankov o vinih v uglednem časniku Financial Times in svetovalka v vinski kleti britanske kraljice Elizabete II., je ob obisku slovenskih vinorodnih območij navdušeno pokomentirala: »Nikjer na svetu ni na tako majhni površini toliko različnih vinarskih filozofij.«
Priznanje o naši kreativni ustvarjalnosti je vsekakor navdušujoče. Realnost prepoznavnosti in uspešnosti slovenskega vinarstva pa je precej manj evforična. »Poraba vina se je v zadnjih letih po vsem svetu zmanjšala za okoli 30 odstotkov, pri nas za več kot 50. Ne glede na odlično kakovost naših vin se Slovenija le počasi prebija na svetovni vinski zemljevid. Težka je slovenskemu vinarju, ki svojega pridelka ne uspe prodajati tudi v tujini,« se priduša Valter Sirk, vinar iz Goriških Brd.
Vinska tradicija
»Strategija slovenske vinogradniške politike v največji meri temelji na družinski kmetiji, torej večgeneracijskem lastništvu vinogradniško-vinarskih posestev, ki pa so relativno majhna in v globalnem smislu gledano slabo ekonomična. Sledljivost pridelave vina pri nas ni natančna, saj je v register prijavljen pridelek na slabih 60 % površin. Prodaja pada vzporedno z upadom kupne moči potrošnikov, ki praviloma niso poznavalci in niso pripravljeni za dobro vino odriniti nekaj evrov več. Število obdelanih vinogradniških površin se že leta krči. Vinogradništvo je zelo pomembna kmetijska panoga v Sloveniji, s precejšnjim še neizkoriščenim potencialom donosnosti. V kombinaciji s turizmom ima dobre možnosti, da vanjo vlagamo in nanjo v prihodnosti še kako računamo,« na kratko oriše stanje vinogradniško-vinarske dejavnosti dr. Melita Sternad - Lemut iz Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi.
Nova, nepoznana vinska destinacija
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|