Mikro podjetniki - maksi zaslužkarji ali »minimalci«?

Avtor: Anita Ivačič | Objava: 08.10.2014

Do vključno julija letos je 7811 posameznikov na novo registriralo podjetje. Poiskali smo nekaj mikro podjetij in preverili, kakšni so motivi za samozaposlitev. Je lastno podjetje zgolj (začasni) beg z zavoda za zaposlovanje, ali obstaja potencial za rast in nadaljnje zaposlovanje?


Sanja Golob: »Večina dobaviteljev je na začetku zahtevala plačilo predračunov. Sedaj jih razumem, saj je neplačevanje v Sloveniji nacionalni šport, in tako so postali vsi nezaupljivi.«

Samostojni podjetniki, tako imenovani espeji, predstavljajo 40,6 odstotka vseh poslovnih subjektov v Sloveniji in 12,4-odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva. Podobno visok delež samozaposlenih je Statistični urad Republike Slovenije beležil tudi v letih po osamosvojitvi. Od leta 2007 do 2013 se je s pomočjo subvencije zavoda za zaposlovanje samozaposlilo 23.316 brezposelnih posameznikov, od katerih več kot polovica še vedno vztraja na samostojni podjetniški poti. Z letošnjim letom so subvencije pošle, kar se pozna tudi pri številu novih samozaposlitev. Tako je do septembra 2014 svoj espe odprlo le 364 posameznikov, prejšnja leta pa od 3 do 5 tisoč.

 

Po drugi strani sindikati opozarjajo na senčno stran samozaposlitev. Razširil se je namreč pojav, tako imenovanih »lažno samozaposlenih«, ki prek espeja izvajajo dela zgolj za enega delodajalca in so od njega ekonomsko odvisni. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih naj bi sicer zaščitile tudi to skupino delavcev pred nenadno odpovedjo poslovnega sodelovanja. Vendar samozaposleni še vedno ostajajo brez ugodnosti, kot so plačan dopust, malica, regres, izobraževanje itd. Prepuščeni so trgu, lastni iznajdljivosti in podjetnosti.

 

Mnogi se za vstop v poslovni svet odločijo povsem brez podjetniškega predznanja, zgolj iz nuje, in podležejo skušnjavi ponujenih nekaj tisoč evrov državne subvencije, ki jih v obliki prispevkov za socialno varnost v nekaj mesecih po odprtju podjetja tako ali tako vrnejo državi. Naše sogovornice pa, nasprotno, dokazujejo, da jih je finančna spodbuda za samozaposlitev ne le »rešila zavoda«, temveč jim je pomagala, da so uresničile svoje sanje in se samorealizirale. Ne iščejo več službe, ampak delajo zase. Ustvarjalnost in svoboda pri delu odtehtata negotovost prihodkov in mikropodjetnice zatrjujejo, da bi, tudi če bi se jim ponujala zaposlitev, raje ostale same svoje šefice.

 

Naravna kozmetika, popularna kot »žajfnice«

 

Ko je ostala brez službe v državni upravi v Ljubljani, kamor se je vsak dan vozila iz Gornjega Grada, se je Sanja Golob najprej globoko zamislila, ali si sploh želi nazaj na podobno delovno mesto, ki je ni izpopolnjevalo, ali naj tvega, investira in poizkusi svoje zanimanje za področje zeliščarstva in alternativnega zdravljenja pretvoriti v posel. »Že med zaposlitvijo sem doma izdelovala naravna mila in ostalo kozmetiko, ki sem jo najprej sama uporabljala in postopoma s polic umaknila vse kupljene, sintetične izdelke. Zdrave, naravne kozmetike so bili veseli tudi družinski člani in prijatelji. Ko pa sem leta 2012 ostala brez službe, sem vedela, da je to znak, da moram narediti to, kar sem si že dolgo želela. Tako sem se lotila izdelave kozmetike za trg in ustanovila blagovno znamko Žajfa, naravna kozmetika. Svojega podjetja mi ni bilo treba odpreti, saj je imel podjetje že moj partner, tako da sem zaposlena pri njem,« se spominja svojih poslovnih začetkov.

 

»Ukvarjam se z izdelavo naravnih mil, zeliščnih mazil, masažnih olj in unikatnega darilnega programa tako za posameznike kot za podjetja.« Svoje izdelke prodaja prek spletne trgovine www.zajfa.si in zalaga še nekaj fizičnih in drugih spletnih trgovin. Ker je želela več neposrednega kontakta s kupci in jim poleg naravne kozmetike ponuditi še druge izdelke, je aprila lani v Mozirju odprla lastno trgovino Hram narave. 35 kvadratnih metrov najetih prostorov je opremila po svojem okusu, za kar je porabila okoli 10 tisoč evrov. »Prodajamo tudi ekološko hrano, kozmetiko, čistila, eterična olja, čaje ipd.«. Sogovornica poudarja, da so vse sestavine naravnega izvora, po večini jih kupuje v Nemčiji, saj so cene v Sloveniji bistveno višje.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"