|
|
||
Naložba v umetnost se povrne v dveh generacijahNaši sogovorniki so bili enotnega mnenja, da o domačem trgu umetniških del skorajda ne moremo govoriti. Medijske novice iz tujine, kjer nekatera dela dosegajo astronomske prodajne cene, v javnosti sprožajo napačne asociacije o zaslužkarski dejavnosti galeristov; situacija je prej obratna.
Priznani likovni kritik in sodni izvedenec za področje likovne umetnosti Aleksander Bassin uvodoma opredeli temelji problem slovenskega trga umetnosti: »Vsi, ki vlagajo v umetnost, bodo raziskali vrednost avtorja, ali za njim stojijo dobre ocene, ali se pojavlja v tujini. A le malo naših ustvarjalcev je bilo v tujini. Vse avtorje, pomembne za našo kulturno dediščino, smo držali zase, ni se jih smelo izvoziti. Le redki, na primer Mušič, Jakopič, Irwini so bili v tujini, njihova dela sta dražili tudi priznani dražbeni hiši Dorotheum in Kinsky na Dunaju. In če nisi zunaj, nisi na trgu. Zato je treba ustvariti zaupanje v trg,« je prepričan. Eden od možnih načinov promocije so pregledne razstave, zato pozdravlja promotivno razstavo Narodne galerije slovenskih impresionistov v Parizu in napoveduje antološko razstavo slovenske sodobne umetnosti od 70. let do danes, ki bo prihodnjo pomlad na ogled v čezmejni Villi Manin. Za promocijo sodobnikov po njegovem mnenju največ naredijo ravno prodajne galerije Equrna, Hest, Galerija Zala, Galerija Abram in peščica drugih.
Trg umetniških del na ravni izpred 30 let
»Pred tridesetimi leti, ko smo odprli galerijo Equrna, so bile razmere na trgu podobne kot danes. Ljudi likovna umetnost sploh ni zanimala, kaj šele, da bi jo kupovali iz užitka do njihove lepote in sporočilnosti. Tudi danes premožnejši izberejo arhitekta za notranjo opremo, toda slik ne pogrešajo,« je do pomanjkanja kulturne tradicije kritična Taja Vidmar - Brejc, soustanoviteljica galerije Equrna, prve prodajne umetniške galerije v nekdanji Jugoslaviji. A kot sama pravi, »je bil naš program v prvi vrsti razstavno naravnan in šele potem prodajno, saj nam je bila vedno najpomembnejša kakovost razstavljenih umetnin, v katerih smo neznansko uživali in smo želeli, da bi bili tudi drugi deležni podobnih užitkov in doživetij.«
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|