Po prečni dinarsko-kraški črti

Avtor: Marjan Bradeško | Objava: 10.06.2013

Tokrat na poti po Sloveniji sledimo nekakšni črti, slemenu, ki ga ustvarja dinarski svet. In ker so za ta svet značilni kraški pojavi, mu rečemo kar dinarsko-kraški.


Suhe, razgledne planote, prevotljena notranjost, presihajoče vode, skalni obronki Trnovskega gozda, obsežni gozdovi Kočevskega in predvsem - mir. Tako bi na kratko opisali svet med spodnjim delom Soške doline in belokranjskimi ravnicami, po katerih se razliva Kolpa.

 

Banjšice, Trnovski gozd, Nanos in Hrušica

 

Ko se iz Kanala v Soški dolini odpeljemo navzgor na Kanalski Vrh, se kaj kmalu pred nami razgrnejo obsežne planote, deloma še gole. Predvsem pa se kot na razglednem balkonu na severu v velikem loku razpne bel venec gora - od daljnih Dolomitov do Julijcev. Gotovo so Banjšice, območje raztresenih zaselkov, cilj vsakega, ki ga utesnjuje dolina in išče prostor, kjer lahko zadiha s polnimi pljuči - in mu misli odtavajo v daljavo.

 

Vse štiri planote, ki se razpotegnejo od Soške doline tja do Postojnske kotline, so svet samote. Peš, s kolesom, predvsem pa z dušo potujemo po tistem svetu, ki je zaradi redke poseljenosti še danes eden najbolj ohranjenih predelov Slovenije. Z Banjšic se spustimo v Grgar in se skozi Čepovanski dol vzpnemo na Lokve v Trnovskem gozdu. Sredi gozdov vdihnemo opojne vonje in se, po sicer prašni cesti, prepeljemo na vipavsko stran. Gora, planota od Predmeje do Cola, je kamniti rob, obrušen od burje, a pogled v zeleno dno Dežele (Vipavske doline), morda kar skozi imenitno okno na Otlici, omili trdoto kamna. S Cola se lahko zapeljemo v dolino in po zahodni strani obkrožimo planoto Hrušice in Nanosa, ki kot ladijski kljun štrli v Postojnsko ravnino. Prav pri Razdrtem (od kod ime, je jasno že ob pogledu v pobočja nad vasjo), je bil v rimskih časih pomemben prehod na trgovskih poteh med vzhodom in zahodom. Da je dinarski svet prevotljen, je vsakomur jasno v Postojnski jami, pa tudi bližnji Predjamski grad, vpet v kamnito steno, ima luknjo pod seboj in nad seboj.      

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *