|
|
||
Slovenska tradicija na sodoben načinUporaba imena Slovenija in državnih simbolov v tržne namene resda ni dovoljena, zato pa uporaba in avtorska predelava tradicionalnih slovenskih izdelkov, značilnosti in znamenitosti ostaja odprto polje novih kreativnih izdelkov in storitev z dodano vrednostjo.
»Na Idrijskem je tradicija, da gredo punčke z vstopom v šolo tudi v klekljarsko šolo. Prve vozle sem spoznala pri babici, sicer pa me je čipka ves čas spremljala tudi preko Studia Koder, podjetja mojih staršev, ki se ukvarja z oblikovanjem, izdelavo in prodajo izdelkov z idrijsko čipko,« pravi Tina Koder - Grajzar, ki kleklja od šestega leta, ko je začela obiskovati Čipkarsko šolo Idrija, ki deluje že od leta 1876. »Po diplomi iz oblikovanja tekstilij in oblačil na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani sem leta 2006 stopila na pot samostojne ustvarjalke v kulturi in se povsem posvetila ustvarjanju sodobne, avtorske idrijske čipke. Predvsem me zanima različna tekstura. Še vedno izhajam iz tehnike idrijske čipke - najpogosteje uporabljam pet osnovnih tehnik, vzorce pa razvijam sama. Inspiracijo najpogosteje najdem v stiliziranih podobah narave,« pove Koder - Grajzarjeva, ki je za svojo diplomsko delo prejela študentsko Prešernovo nagrado, službe kot oblikovalka tekstilij pa ni našla.
Čipka za posebne priložnosti
Ker trg težko prenese realno ceno izdelkov s čipko, v katero je vtkano ure in ure filigranskega ročnega dela, se je usmerila v nišne izdelke in lastno trgovino. »Svoje izdelke delim v štiri večje skupine: nakit, modne dodatke, dodatke za dom in osebna, poslovna, protokolarna darila. Tržim jih v lastni prodajni galeriji na Krakovski ulici v Ljubljani - kot zanimivost: do 1. svetovne vojne se je v Ljubljani klekljalo ravno v Krakovem - in preko svoje spletne strani. Z letom 2014 je končno zaživela tudi spletna prodaja. Precej izdelkov ponujam v Studiu Koder v Idriji, nekaj pa tudi v ljubljanski Atelje Galeriji in TIC Kranj. Sicer pa so pri posredni prodaji največja težava vsaj 30-odstotne marže; v končni fazi je izdelek za stranko predrag. Prav tako se mi absolutno ne izplača nižati cen, saj že sedaj, če bi seštela vse ure, vložene v izdelek, včasih delam komaj za tri evre na uro, z univerzitetno izobrazbo!«
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|