Slovenski most do Silicijeve doline

Avtor: Simona Drevenšek | Objava: 08.10.2014

Silicijeva dolina je sinonim gospodarskega uspeha. Skrivnostno »omako«, ki omogoča uspeh, ponekod v Evropi že zajemajo z veliko žlico. Pridružiti se želi tudi Slovenija.


Jaka Levstek: »Semenski denar Britanci dejansko sejejo, ker se zavedajo, da statistično gradijo ekosistem.« (Foto: Strateški forum Bled)

Tehnologija se spreminja tako hitro, da se zdi, da je potreben zgolj nakup najnovejše tablice ali pametnega telefona in že smo v osrčju novih tehnologij. Hiter razvoj tehnologije obljublja nove rešitve in storitve za potrošnike, sočasno pa daje priložnosti tudi investitorjem, ki lahko dokaj hitro obogatijo in se povzpnejo v tehnološki panteon, vendar lahko z velikim tveganjem tudi precej izgubijo. Prav slednje v določenih (kulturnih) okoljih povzroča rahlo nelagodje, zato ekosistem zagonskih podjetij ni enako razvit po vsem svetu ali v vseh državah. Silicijeva dolina je še vedno največja oaza za zagonska podjetja, sledijo mu Berlin s Silicon Allee pa tudi Finska z ArcticStartup in London.

 

Živimo v obdobju zagonskih podjetij. Nikoli, pravijo (tuji) strokovnjaki, še ni bilo tako enostavno narediti produkta in ustanoviti podjetja. Zahvaljujoč bumu semenskega kapitala, angelskih investicij in skupinskega investiranja še nikoli ni bilo tako enostavno priti do denarja. Ameriško analitsko podjetje CB Insights je ugotovilo, da je bilo leta 2012 v ZDA sklenjenih več kot 1700 poslov s semenskim kapitalom, kar je trikrat več kot leto pred tem. Zanka? Ustanoviti podjetje je enostavno, narediti uspešno podjetje nikakor. Konkurenca je namreč velika, profiti so bedni, tvegani kapital pa ni naklonjen financiranju projektov v sklepnih fazah. Vendar, obstajajo okolja, ki so do zagonskih podjetij precej prijazna. Posebej v ZDA, natančneje v Silicijevi dolini, kjer se tudi zavoljo univerze Stanford znanje in ideje pretakajo med že uspešnimi zagonskimi podjetji in univerzo. Podjetniška okolja imajo tudi druge države, se pa slednja - npr. Berlin, Ljubljana, Indija in London - od Silicijeve doline razlikujejo.

 

Evropa na razpotju: od investicij v tehnologijo k investicijam v inovacije

 

Ameriška univerza Stanford je imela lani za raziskave in razvoj na voljo kar 4,5 milijarde dolarjev. Berlin v raziskave in razvoj vlaga 3,5 milijarde evrov letno,« je na Strateškem forumu na Bledu dejal Jaka Levstek, soustanovitelj in izvršni direktor slovenskega podjetja D Labs. Samo oddelek, kjer dela Jure Leskovec, ima na voljo 3 milijone dolarjev letno in to za 20 ljudi, je poudaril Leskovec. »Sam vodim svoje malo podjetje. Vsak dela na svojem projektu, ljudje stalno odhajajo in prihajajo.« »Mi porabimo 5 milijonov dolarjev letno, da ne naredimo ničesar. Smo največji v državi in uspeh je viden. Imamo 350 inženirjev,« je dodal Indijec Deep Kapuria, sicer predsednik regionalnega komiteja za srednjo Evropo pri Konfederaciji indijske industrije (CII) ter predsednik Hi-Tech Group.

 

Mateja Dermastia, sekretarka v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je ob tem poudarila, da se Evropa obrača od investicij v tehnologijo k investicijam v inovacije. Priznava pa, da ima Evropa težave pri raziskovanju in razvoju in skuša ugotoviti, kako spremeniti tok dogajanja. »Politika lahko uporabi orodja, s katerimi bi spremenila stvari. Med državami gre tozadevno dobro Nemčiji. Evropa pa je šele sedaj začela vlagati v tehnologijo in tehnološki napredek,« je dejala Dermastia.

 

V Berlinu danes 18.000 ljudi dela v raziskovalnih inštitucijah, ki niso državne. »Berlin je investiral v raziskovanje, ki se je nato prevesilo v investicije v tehnologijo. Kar dela Evropa na tem področju, je zato na nek način smotrno, ker potrebujemo transformacijsko infrastrukturo ali da nekaj naredimo ali pa da na enem mestu zberemo ljudi, ki bodo nekaj naredili. To v Berlinu počnemo preko podjetij, zagonskih podjetij in podobnega, saj se tako rojevajo nove ideje,« je dejal Nicolas Zimmer, predsednik odbora Technologiestiftung Berlin.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"