|
|
||
Superman med materialiUpogljivi zasloni na dotik, prepogljivi elektronski papirji in gibljive organske LED diode. Vse to bi lahko še dolgo časa ostalo samo v idejah znanstvenikov in znanstveno-fantastičnih filmih, če ne bi spoznali grafena, materiala, ki ima mnoge izjemne lastnosti. Glede na zanimanje, ki ga zanj kažejo znanstveniki, vse močneje pa tudi različna podjetja, lahko trdimo, da gre za material prihodnosti.
Grafen je en atom debela plast ogljika, njegova struktura pa spominja na čebelje satje. Zaradi te unikatne strukture je grafen najboljši znani električni prevodnik, kar stokrat boljši od bakra, najboljši znani toplotni prevodnik, je tudi stokrat močnejši od jekla, hkrati pa še optično transparenten, fleksibilen in neprepusten.
Zaradi združevanja vseh teh lastnosti ob podatku, da v debelino meri le približno 0,2 nanometra, kar pomeni, da bi v debelino enega človeškega lasu spravili približno pol milijona plasti grafena, se ga je že kmalu po odkritju oprijelo ime »superman« med materiali.
Uspešen petkov večerni eksperiment
Do odkritja grafena je prišlo med petkovim večernim eksperimentom, to ne pomeni, da gre za eksperiment, med katerim raziskovalci pijejo pivo, se pogovarjajo o koncu tedna in zraven slučajno še kaj odkrijejo. To poimenovanje se je oprijelo eksperimentov, ki so po svoji naravi zelo osnovni, znanstveniki pa zanje ne uporabijo kakšnih zelo zapletenih tehnoloških naprav, hkrati pa običajno z njimi tudi malce zaidejo s svojega vsakodnevnega raziskovalnega področja. Z enim takih sta tudi znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z Univerze v Manchestru leta 2004 uspela izolirati grafen s pomočjo lepilnega traku. Idejo za »selotejpno eksfoliacijo«, to ime se je metode oprijelo pozneje, sta si izposodila pri mikroskopistih, ki so s to metodo čistili mikroskopske nosilce.
S svojim odkritjem sta takoj zbudila izjemno zanimanje znanosti, hkrati pa se je začelo razvijati povsem novo znanstveno področje, področje dvodimenzionalnih kristalov. Za svoje raziskave grafena sta leta 2010, že po šestih letih torej, dobila Nobelovo nagrado za fiziko. Danes se s tem področjem ukvarja več tisoč raziskovalcev, s tem, ko za raziskave namenja precejšnja sredstva tudi Evropska unija, pa se kaže tudi, kako zanimiv je grafen.
Izboljšali prevodnost vrtalne tekočine
Grafen spada med ogljikove materiale, ki so s človeštvom že zelo dolgo časa. Zgodovinsko jih lahko delimo na materiale stare in nove generacije, kamor poleg fulerena in ogljikovih nanocevk uvrščamo tudi grafen.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|