|
|
||
V Bosni ni enostavno poslovatiBosna in Hercegovina kronično ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Kmetijstvo je v veliki meri še vedno v zasebnih rokah, kmetije so majhne in neučinkovite za oskrbo prebivalstva. Zapuščina centralno-planskega gospodarstva je še vedno preveč zaposlenih v industrijskih panogah. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema te države.
Na bosanski bančni trg je vstopilo že več tujih bank, predvsem italijanskih in avstrijskih, ter ga razmeroma dobro reformiralo. V tujih rokah je že kar 85 odstotkov bank. To podjetjem na tem - po besedah naših sogovornikov - sicer precej kaotičnem trgu omogoča lažji dostop do kapitala in seveda razmeroma zanesljive bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij se odvija zelo počasi, gospodarstvo je še vedno v počasni tranziciji, kljub zelo različnim pogledom nehomogenega vodstva države pa politika možnost razvoja vidi le v priključitvi v EU. Sicer je BiH že nekaj let članica CEFTE.
Rešitev je v nogometu
Kratek pregled gospodarskega in družbenega stanja v BiH ne daje dosti upanja za uspešno razvijanje trgovanja ali poslovanja v tej državi. Tudi ljudje, sicer toplega značaja, so izgubili že vse upanje za človeka dostojanstveno bivanje v domovini. »Če se le da, odhajajo v tujino,« mi je pravil voznik taksija, ki me je peljal iz letališča v središče Sarajeva. Tu in tam se na zgradbah še vidijo luknje od izstrelkov srbskih oblegovalcev mesta.
Hčerin 19-letni začasni sošolec, ki je ob srednješolski izmenjavi dijakov nekaj dni bival pri nas v Ljubljani, je s svojim razmišljanjem potrdil razpoloženje mladih. »Veliko fantov vidi možnost za beg iz države v nogometu. V športu se vedno vrti veliko denarja. Celo pri nas. Tudi sam zelo resno treniram nogomet, klub mi da štipendijo in stanovanje, s pomočjo lovca na talente sem se prebil do španskega tretjeligaškega kluba, kjer treniram in igram že po nekaj mesecev na leto. Močno upam, da se bodo meseci, ko me bodo želeli v svojih vrstah, podaljšali v leta.« Ko smo ob kozarčku debatirali o tem in onem, je zamišljeno proti meni puhnil cigaretni dim: »A vsak Bosanec, ki mu je uspelo oditi iz Bosne, je v tujini še vedno zaznamovan kot Bosanec. Čeprav doma še sami ne vemo natančno, kdo je kdo. V naših dušah, pa tudi načinu življenja, se prepletajo usedline zahodnih in vzhodnih vplivov ter verske in kulturne mnogorazličnosti. Bosna pač,« pokaže zajedljiv občutek za humor, ki je značilen za njih.
Ne pomagajo ne odvetnik ne izterjevalec
Preprosta toplina gostoljubja v Bosni je doživetje zase. Poslovni bonton terja obisk enega od številnih lokalov s čevapčiči, mesom in rakijo, kava pa se itak pije kot voda. Večerno druženje ob spet obloženi mizi je tako rekoč obveza. Kdor bo znal vzpostaviti dober osebni odnos s poslovnim partnerjem, bo imel več možnosti za uspešen posel. V primeru nespoštovanja dogovora je možna velika zamera. Celo taka, ki je v zahodnem svetu nismo vajeni; nam gre pri poslih pač predvsem za denar.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|