|
|
||
Vsrkavanje zraka skozi zobe ne pomeni nič dobregaŠe pred slabe pol stoletja je bila Republika Koreja (Južna Koreja) zaostala azijska dežela, ena od najrevnejših držav »tretjega sveta«. Danes so v elitnem klubu najbolj gospodarsko uspešnih in družbeno razvitih držav. Se iz njihovega razvoja in bliskovitega izhoda iz krize lahko kaj naučimo?
Telefonirate morda s telefonom znamke samsung, medtem ko se vozite v avtomobilu znamke hyundai ali kia? Vse to so danes paradni korejski izvozni izdelki, ki jih po svetu v veliki meri razvažajo ladje, ki so narejene v njihovih ladjedelnicah. Kar 40 % svetovne ladijske tonaže je namreč narejene v ladjedelnicah Južne Koreje. Kakšen je torej recept, da se v nekaj desetletjih dvigneš iz bruto družbenega produkta na ravni revne afriške države in povzpneš v prestižni klub držav, ki presegajo trilijon dolarjev bruto domačega proizvoda, oziroma da se uvrstiš med prvih petnajst gospodarsko najuspešnejših držav na svetu?
Vlada je v desetletjih zavzetega dvigovanja gospodarstva bolj kot dobrine široke potrošnje spodbujala uvoz surovin in tehnologije ter spodbujala naložbe v izobraževanje ljudi. Vlaganje v raziskave in razvoj, tesna povezava usmerjenih vladnih in poslovnih posojil ter skrbno pretehtane uvozne omejitve - to se je v Južni Koreji obrestovalo v izredni gospodarski rasti. Azijsko krizo konec devetdesetih, ki je državo močno oslabila, so reševali s premišljenimi reformami, v katerih je prevladovalo odpiranje tujim naložbam. Kupna moč prebivalstva je danes velika, polno zaseden trg išče le najboljše in najbolj konkurenčne svetovne izdelke.
Spodbudne olajšave
Ivan Rudolf, častni konzul Republike Koreje v Sloveniji, je prepričan, da imajo slovenski podjetniki na tem trgu priložnost za širok spekter poslovanja, zlasti na področjih dobavljanja komponent, visokih tehnologij, polizdelkov, živil in drugih izdelkov za široko porabo.
Lani je med EU in Južno Korejo začel veljati sporazum o prosti trgovini, v skladu s katerim bosta v prihodnjih petih letih odpravili večino uvoznih dajatev in drugih administrativnih ovir. Slovenija in Koreja pa sta podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju, združenje korejskih uvoznikov Koima pa z memorandumom potrjuje pripravljenost sodelovanja in medsebojne pomoči pri uveljavljanju podjetij na trgih obeh držav. Luka Koper je vzpostavila novo direktno kontejnersko linijo z južnokorejskim pristaniščem Pusan.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|