Podjetnik logo
 

Študentsko podjetništvo

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.09.2002

V Ameriki ima vsaka večja univerza svoj inkubator, na Harvardu lahko študenti ustanavljajo podjetja kar v svojih sobah ... pri nas pa - se tudi premika.



Še nedolgo tega na univerzi ni bilo pametno govoriti o podjetništvu. Podjetne profesorje so kolegi izobčili, med študenti pa podjetništvo tako ni bilo posebej priljubljeno. Koliko podjetij so študenti ustanovili že v času študija, ni nikjer zabeleženo. Profesor dr. Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani pravi, da bodo evidenco študentskih podjetij šele začeli voditi. Sodi pa, da v vsaki generaciji nastane po več deset podjetij.

No, nekaj se le spreminja. Nekatere fakultete so začele intenzivneje spodbujati podjetništvo med študenti. Nastaja nekakšna tekma, katera med njimi bo svojim študentom ponudila boljše pogoje za podjetniško dejavnost. In to je dobro. Trenutno so najdlje prišli na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Tam sicer študentje že leta izdelujejo poslovne načrte pod mentorstvom dr. Miroslava Rebernika, zdaj pa so se spodbujanja podjetništva lotili projektno in celoviteje. “Najprej želimo vsem študentom, asistentom in profesorjem, ne samo na naši fakulteti, odpreti oči, da bodo spoznali, da je v podjetništvu možna kariera. Danes se študenti po diplomi ne vračajo več v svoj kraj, ker v njem ne dobijo zaposlitve. Mi želimo, da bi študenti sami poskrbeli zase. Tistim, ki imajo poslovno idejo, možnost in srce za podjetništvo, želimo dati osnovno znanje, da se bodo domov vrnili s podjetjem,” pravi dr. Miroslav Rebernik.

Mariborski profesor je s somišljeniki pripravil neprofitni projekt Tovarna podjemov, ki naj bi postala nekakšna podjetniška delavnica na Univerzi. Prva naloga Tovarne podjemov bo identificiranje obetavnih poslovnih priložnosti in podpora študentom pri njihovem uresničevanju. S pomočjo “tovarne” naj bi podjetni študentje sledili svojim sanjam in uresničevali lastne podjetniške ideje. Tovarna podjemov bo ponujala štiri glavne programe pomoči mladim podjetnikom: informacijski center, študentski podjetniški inkubator, študentske projekte za podjetja in tekmovanje za poslovni načrt leta.

Po zagotovilih vodje Tovarne podjemov Mateja Rusa bodo prve stvari zaživele že takoj na začetku novega študijskega leta. Do takrat bodo na Fakulteti za informatiko uredili informacijsko pisarno za sedanje in bodoče podjetnike, ki so kakorkoli povezani z univerzo. “V prihodnosti bodo podjetniku tu dobili tržne raziskave, primere poslovnih načrtov in različne nasvete,” razlaga Matej Rus.

Zahtevnejši projekt bo ustanovitev univerzitetnega podjetniškega inkubatorja. V Mariboru tako kot v Ljubljani ugotavljajo težave pri prenosu novosti z univerze v gospodarstvo. V znanstvenih laboratorijih nastajajo številne nove zamisli, ki ne najdejo poti do komercializacije. Zato namerava Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij skupaj s partnerji v okviru Tovarne podjemov ustanoviti univerzitetni inkubator po ameriških vzorih. V univerzitetnem inkubatorju bodo bodoči podjetniki dobili nasvete strokovnjakov, delovni prostor, računalnike s hitrim internetnim dostopom, telefone, fakse, imeli bodo skupno administrativno službo, prostor za sestanke in druge ugodnosti. Podjetja naj bi ostala v inkubatorju do trenutka, ko bodo zgradila dovolj trdne temelje za uspešno samostojno poslovanje. Vendar Matej Rus pravi, da bodo podjetja tudi po odhodu iz inkubatorja imela možnost dostopa do njihove mreže. “Za nas je izredno pomembno ohraniti vezi z ustanovitelji podjetij, ki bodo začeli svojo poslovno kariero z nami. Podpirali bomo medsebojno izmenjavo izkušenj med vsemi ustanovitelji, kar bo podjetnikom omogočalo, da se bodo še naprej učili drug od drugega.”

Ustanovitev študentskega inkubatorja je finančno podprlo Ministrstvo za gospodarstvo, kar utegne pomeniti, da do prvih rezultatov ni več daleč. Koliko podjetij naj bi nastalo v takšnem inkubatorju? Dr. Miroslav Rebernik si v prvih dveh letih ne obeta velikega števila novih podjetij. “Tudi v tujini študentje med študijem množično ne ustanavljajo podjetij, in mislim, da je tako prav. Osnovna naloga študentov je namreč študij. Pa tudi boljše je, da podjetje ustanovi tisti, ki že ima nekaj praktičnih izkušenj.” Vsaj na začetku se mu zdi pomembnejši povsem drug cilj - akademsko skupnost želi “zastrupiti” s podjetništvom. “Pri nas se podjetništvo v akademskem okolju ne ceni. Profesor bo zelo spoštovan, če bo na novoletno zabavo prinesel vino, ki ga je sam pridelal v svojem vinogradu. Če pa ustanovi podjetje, je v očeh drugih profesorjev storil nekaj nemoralnega. Miselnost ljudi na univerzi moramo preusmeriti iz vinogradov v podjetja. Če želimo biti uspešni na dolgi rok, moramo v kratkem roku zgraditi zavest o pomenu podjetništva,” trdi dr. Miroslav Rebernik.

Univerzitetni inkubator tudi v Ljubljani

Letos so začeli dejavneje spodbujati podjetniško ustvarjalnost tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Trenutno pripravljajo na tem področju dva projekta. Prvi je ustanovitev svetovalne organizacije po nemškem vzoru, v kateri bi študentje ponujali svetovalne storitve podjetjem. V Nemčiji se je pokazalo, da postane tako študentsko podjetje žarišče podjetniške dejavnosti na univerzi, okoli katerega se rojevajo podjetniške ideje. Zagovornik ideje dr. Aleš Vahčič napoveduje zagon svetovalnega podjetja že do konca leta.

Še letos želijo na Ekonomski fakulteti opraviti tudi vse potrebne študije za ustanovitev univerzitetnega inkubatorja. Tako kot mariborskega je tudi tega podprlo Ministrstvo za gospodarstvo. V inkubatorju bodo delovala podjetja, ki jih bodo ustanavljali študentje sami ali skupaj s profesorji. “V Ameriki je takšnih inkubatorjev kolikor hočete, vsaka večja univerza ima svoj inkubator. Na Harvardu, na primer, so šli še dlje. Po novem lahko študenti povsem legalno ustanavljajo podjetja v svojih študentskih sobah,” trdi dr. Vahčič. Kot še pravi, gredo po ameriških stopinjah mnoge poslovne šole v Evropi. Vsaka šola želi zagotoviti svojim študentom in profesorjem najboljše pogoje za podjetniško dejavnost. Na najboljši italijanski poslovni šoli v Bologni dovoljujejo profesorjem, da pridobijo lastniški delež v podjetjih, če pomagajo študentom pri njihovem zagonu. Torej povsem druga zgodba kot pri nas, kjer univerzi v svojih vrstah ne vidita radi podjetnih profesorjev.

Po mnenju dr. Aleša Vahčiča celotno okolje, ne samo na univerzi, pri nas šele zdaj dozoreva za drznejše pobude. Dosedanji počasen razvoj se mu zdi povsem razumljiv. “V Sloveniji smo se doslej ukvarjali z eksistenco, ohraniti smo morali obstoječe ustanove, sanirati banke in druga velika podjetja. Univerzitetni inkubator po drugi strani nima velikega vpliva na makroekonomijo, zaradi njega bruto domači proizvod ne bo rasel še enkrat hitreje. Univerzitetni inkubatorji sodijo med fine mehanizme gospodarskega razvoja. Ti fini mehanizmi pa dajejo rezultate šele na dolgi rok, kar nas učijo izkušnje iz Irske in drugih uspešnih držav.”

Država ne podpira vseh enako

V nasprotju z omenjenima fakultetama se trenutno še najbolj zatika tam, kjer bi verjetno najmanj pričakovali - na Visoki strokovni šoli za podjetništvo. Dekan dr. Bojan Grošelj presenečen ugotavlja, da država njihove šole pri spodbujanju podjetniškega življenja med študenti ni podprla. “Prijavili smo se na razpis Ministrstva za gospodarstvo za ustanavljanje inkubatorjev in dobili zavrnjeno vlogo. To me čudi, ker smo pripravili dober projekt in tudi nekako logično se mi zdi, da bi Visoka šola za podjetništvo dobila tako pomoč.” Na portoroški šoli bodo zdaj stvari poskušali izpeljati sami. Študentom bodo priskrbeli prostor, v katerem bodo lahko snovali svoja podjetja, in jim plačali mentorje.

Nemške izkušnje

Enako kot v Ljubljani so si za vzor tudi v Portorožu vzeli nemško študentsko podjetje Oscar. Nič čudnega, to podjetje iz Kölna namreč velja za najuspešnejše študentsko svetovalno podjetje v Nemčiji. Oscar je pred desetimi leti ustanovila študentska organizacija in odtlej dosega velike uspehe. V podjetju je zaposlenih od 30 do 60 študentov iz različnih fakultet, ki podjetjem in drugim naročnikom ponujajo svetovalne storitve. Med stranke sodijo največja nemška podjetja, kot sta Deutsche Bank in Telekom. Lani je podjetje imelo za 750 tisoč evrov prihodkov.

Nekdanja direktorica Oscarja Ruth Lara Keppeler pravi, da je Oscar po statusu povsem običajno podjetje; registrirano je kot družba z omejeno odgovornostjo in ima enake pravice in obveznosti kot vsa druga nemška podjetja. Nihče mu torej ne gleda skozi prste. Podjetje deluje materialno neodvisno od univerze in tudi vseh 180 kvadratnih metrov poslovnih prostorov ima urejenih na drugi lokaciji. Edina ugodnost, ki so jo mladi podjetniki deležni od univerze, je strokovna pomoč profesorjev.

Ruth Lara Keppeler trdi, da je podjetje vodeno zelo profesionalno. To velja za vsa področja delovanja in tudi za zaposlovanje. “Kandidati morajo pred zaposlitvijo dokazati smisel za skupinsko delo in uspešno rešiti poslovne primere. Ko enkrat začnejo delati, morajo redno poročati o svojem delu.” Zanimivo je, da so študenti v Oscarju manj plačani, kot če bi si poiskali delo v drugem podjetju. Sodelovanje v študentskem podjetju jim prinaša druge ugodnosti: študenti se tako učijo in pridobivajo izkušnje pri vodenju podjetja, spoznavajo stranke, naučijo se pogajati, delati v skupini … Vse to pa prispeva h glavnemu cilju študentskega podjetja - po končanem delu v Oscarju ustanovi svoje podjetje približno 30 odstotkov mladih strokovnjakov.

Kmalu prvo študentsko podjetje

Če bo šlo vse po sreči, bomo podoben primer, kot je nemški Oscar, kmalu dobili tudi v Sloveniji. Skupina študentov tretjega letnika Visoke strokovne šole za podjetništvo pravkar pripravlja načrt za zagon študentskega svetovalnega podjetja.

“Za ustanovitev podjetja smo se odločili, da bi znanja, ki jih dobimo med študijem, takoj prenesli v prakso. To je še toliko pomembnejše, ker na naši šoli ni veliko teorije, učimo se predvsem praktičnih znanj,” razlaga eden od sodelujočih študentov Anže Kogovšek. Podjetje bo ponujalo svetovalne storitve, opravljalo tržne raziskave in izdelovalo poslovne načrte. Sprva bo delovalo na Obali, pozneje naj bi poslovanje razširilo na vso Slovenijo.

Podjetje bo začelo tržiti storitve ob začetku novega študijskega leta. Kako pa nameravajo študentje prepričati stranke, glede na dejstvo, da bodo pomagali reševati težave, s katerimi sami nimajo praktičnih izkušenj? “Tudi sami smo na to najprej pomislili. Toda imamo dobro podporo pri profesorjih; brez njih se sami praktično ne bomo mogli podpisati niti pod en sam projekt,” odgovarja Anže Kogovšek. Nekaj podjetij je že pokazalo zanimanje za sodelovanje.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *