Afriški divji zahod

Avtor: Martina Budal | Objava: 09.07.2012

»Kot Jugoslavija leta 1970; potrebujejo vse, je primeren strnjen opis Gambije, Gvineje Bissau in Gvineje, sosednjih držav na zahodni obali Afrike,« pravi Mihael Kačič.



Z burno zgodovino (in sedanjostjo), ki jo je zaznamovala tudi evropska kolonizacija, velikim deležem revnega prebivalstva in v oči bijočimi razlikami med bogatimi in revnimi se te države vse bolj odpirajo in v želji po razvoju ponujajo številne priložnosti tistim, ki so pripravljeni oditi na afriški divji zahod.
 
»Države so polne presenečenj in poslovnih priložnosti v primeru pravilne organizacije in kontaktov,« je prepričan Mihael Kačič. In ponuditi imajo mnogo več kot tradicionalno afriško umetnost. Vse države zahodne Afrike so na svoj način privlačne, mogoče je zaradi sporazumevanja bolj privlačna in stabilna Gambija, z 11.000 km2 površine najmanjša država na območju, ki na najširšem delu ne presega 50 kilometrov in ima približno 1,8 milijona prebivalcev. S treh strani je obdana s politično bolj nestabilnim Senegalom, na zahodu pa jo omejuje Atlantik, kjer je pristanišče Banjul njeno okno v svet. Da bi v njem odpravil korupcijo in nepravilnosti je predsednik Yahya Jammeh nastopil s številnimi ukrepi, pomladil in uvedel nov kader tako v državnih inštitucijah kot v sektorjih, ki so povezani z njim. Odmeven primer se je zgodil pred časom, ko je zaprl pristanišče za teden dni in odpustil vse zaposlene ter imenoval nove, ker so poročali, da se v pristanišču dogajajo nepravilnosti.
 
Prav predsednik Jammeh je tisti, ki daje tempo razvoju te male in revne države. Vodi strogo, a do tujega denarja prijazno politiko. Tako ni nenavadno, da predvsem v obalnem delu Gambije cvetita turizem in nepremičninski trg. Ugodna klima, morje, nizke cene nepremičnin in angleščina kot uradni jezik v državo privabljajo predvsem turiste iz Velike Britanije in željne investitorje, ki začnejo afriško pot prav v Gambiji. Kilometer in pol obalnega pasu je v lasti države, ki zemljo oddaja za 21 let z možnostjo podaljšanja tujcem, da na njej gradijo turistične zmogljivosti. »Območje je tako videti kot velikansko gradbišče, povsod se gradijo turistične vile, ki se jim revnejši prebivalci počasi, a nezadržno umikajo v notranjost,« pravi Kačič, ki pa tudi poudarja, da je potrebno pri vsaki ideji nastopiti premišljeno in organizirano.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *