Ali še zmorete?

Avtor: Urša Blejc | Objava: 09.12.2014

Finančne razmere na trgu številne delavce in podjetnike silijo v delo z večjimi obremenitvami in brez ustaljenega urnika. Tako smo, kadar delo je in če ga sploh imamo, prisiljeni večkrat delati pozno v noč, v petek in svetek. Nenehen pritisk se gotovo pozna na zdravju in v takih primerih so redni zdravstveni pregledi še nujnejši, narekuje jih celo zakon, a pomanjkanje sredstev marsikaterega delodajalca spodbudi k njihovi opustitvi.


Beatrix Švent: »Najprej je pomembno zadovoljstvo delavca. Zadovoljstvo je vrednota, ki dvigne imunski sistem in povzroča boljšo delovno sposobnost. Druga stvar pa je, da je delo pravilno ovrednoteno in da so zdravju škodljiva dela čim bolj urejena in se zmanjša njihova škodljivost.«

Vsako podjetje mora imeti izjavo o varnosti in zdravju pri delu z oceno tveganja. Tam so navedene obremenitve in možne škodljivosti delovnega mesta. Pooblaščeni zdravnik na njegovi podlagi oceni, katere zdravstvene preiskave so pri delavcih na določenem delovnem mestu potrebne in kako pogosti morajo biti obdobni pregledi. Dodatne preiskave za določene vrste škodljivosti in njihovo pogostnost pa določajo še posebni pravilniki, nam je razložila Beatrix Švent, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa iz Postojne.

 

Predhodni pregled

 

Prvi zdravniški pregled na medicini dela, prometa in športa je potreben že pred nastopom zaposlitve ali samozaposlitve. Pri njem ocenjujejo, ali je delavec z zdravstvenega vidika sposoben opravljati predvidena dela in opravila oziroma katera ni. Na podlagi kliničnega pregleda, preiskav in podatkov iz zdravstvene kartoteke (dobijo jih od osebnega zdravnika) v zdravniško spričevalo zapišejo, ali delavec lahko delo dejansko opravlja. Podatkov o samih zdravstvenih diagnozah delavca delodajalec seveda ne izve, izve le, če je delavec zmožen opravljati delo (1), ali ga lahko opravlja zgolj z določenimi omejitvami (2), ali morda za predvideno delo ni zmožen (3) oziroma za katero drugo delo je zmožen (4).

 

Zdravnik lahko zapiše tudi, da vseh podatkov še nima, kadar na primer zdravljenje še ni končano oziroma delavec še nima opravljenih vseh potrebnih specialističnih preiskav. »Podjetja so na žalost zelo zahtevna in zaposlujejo zgolj ljudi, ki imajo oceno 1. Če napišemo 2, torej da delo lahko nekdo opravlja z omejitvami, četudi gre za omejitev, kot je delo v škodljivem ropotu ali kaj podobnega, takega človeka večinoma ne sprejmejo na delo. Ker se zavedamo, da je delo velika boniteta in ga je težko dobiti, skušamo take težave rešiti, če se da,« pravi Beatrix Švent, dr. med. Podjetje takrat pokličejo in razložijo, kako lahko delavca vseeno zaposlijo, če ga primerno zaščitijo. Včasih pa to v resnici ne gre. »Bojimo se nastanka poklicnih bolezni. Če ugotovimo, da nekatere diagnoze sovpadajo z nezmožnostjo njegovega dela, ne moremo podati pozitivnega zdravniškega spričevala.«

 

Obdobni pregledi

 

Pojav poklicnih bolezni oziroma morebitnih zdravstvenih težav, ki se pojavijo med opravljanjem dela, ugotavljajo obdobni pregledi. »Če gre za zdravju škodljiva dela, so ti pregledi pogostejši. To so dela, kjer so povečane mehanske poškodbe, telesne obremenitve, delo na višini, nočno delo, delo s kemikalijami, psihično, stresno in odgovorno delo ali pa delo v posebnih razmerah, kjer so škodljivosti biološke narave, povečane možnosti okužbe (na primer pri delu s krvjo ali s kakšnimi bakterijami).«

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"