Ali so teoretični modeli lahko koristni?

Avtor: dr. Jaka Vadnjal, Gregor Berginc | Objava: 08.03.2010

Manjša razvojna podjetja zlahka padejo v past nenehnega razvoja novih in novih izdelkov, pri čemer pozabljajo na strategijo trženja.



Novi podjetniški podvigi, nova podjetja ali novi projekti v okviru delujočih podjetij temeljijo na inovacijah, ki pomenijo popolnoma nove – inovativne izdelke ali storitve, ki jih trg doslej ni poznal. Pogosto se dogaja, da ideje za inovacije nastanejo med ljudmi, katerih poslanstvo je predvsem tehnični razvoj brez ustreznega razmisleka o tržnem potencialu izdelka. Tako se predvsem v manjših, razvojno usmerjenih podjetjih dogaja, da se o trženju določenega izdelka začnejo pogovarjati zelo pozno v fazi njegovega razvoja. Pozabijo pa, da so bile legendarne inovacije, kot je bil na primer Fordov Model T, Sonyjev vokman ali Motorolin mobilni telefon plod razmisleka o potrebah in željah kupcev in ne zgolj rezultat inženirske pameti.
 
Zelo dober primer slovenskega podjetja, ki se je po končanem razvoju storitve znašlo pred dilemo, kako komercializirati storitev, je XLAB
 
Skok v teorijo
 
Klasično orodje, ki pomaga podjetju pri določanju strategije razvoja izdelkov ali storitev in širjenja trga, ki ga prikazujemo na sliki, je znano kot Ansoffova matrika. Ta pojasnjuje, da je strategija rasti podjetja odvisna predvsem od tega, ali podjetje trži nove ali obstoječe izdelke in ali to skuša početi na novih ali obstoječih trgih. Glede na kombinacijo nov/obstoječ izdelek in nov/obstoječ trg matrika ponuja štiri različne strategije, in sicer: poglabljanje trga, razvoj izdelka oziroma storitve, razvoj trga in diverzifikacija.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *