Ameriški podjetnik se ne jezi na državo

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 09.10.2009

Državni protikrizni ukrepi povprečnega ameriškega podjetnika ne zanimajo; vsak skrbi zase in sam išče rešitve za svoje težave, trdi Marko Čadež.


Marko Čadež: »Upam, da bo recesija imela daljnosežne vplive na podjetništvo predvsem v smislu, da bomo v prihodnosti podjetniki svoje poslovne modele gradili na dolgoročni osnovi ter da se bo zmanjšalo število dnevnih špekulacij.«

Marko Čadež je leta 1999 začel prodajati letalske vozovnice, pravi, da skoraj ljubiteljsko. Tri leta pozneje je posel prenesel v Ameriko in v Los Angelesu odprl podjetje Best Travel Store. Dejavnost: internetna prodaja diskontnih letalskih vozovnic. Tehnološko jedro podjetja je lasten »iskalni stroj«, ki v realnem času brska po podatkovni zbirki s preko 40 milijoni cen 200 letalskih ponudnikov in išče najugodnejše ponudbe. Čadež pravi, da gre za nekakšen Google za ugodne vozovnice z odhodi iz Severne Amerike.
 
Letno prodajo za 30 milijonov dolarjev vozovnic. Pred krizo je Best Travel Store zaposloval 22 ljudi v Kaliforniji in 5 v Sloveniji. Kriza jih je seveda udarila, ne toliko zaradi manjše prodaje kot zaradi nižjih cen vozovnic. Tako kot je kriza zatresla ves svet je prizadela tudi srce v preteklosti tako opevanih tehnoloških podjetij v Kaliforniji.
 
Kako podjetniki v Ameriki občutite recesijo, kaj vas je najbolj prizadelo?
Ogromno podjetij je preprosto prenehalo poslovati, sploh manjša, družinska podjetja, ki ne prenesejo stalnih pritiskov po nižjih cenah in hkratnega padca prodaje. Najopaznejša so zaprtja številnih trgovinic in restavracij. Pri življenju ostajajo predvsem ogromne korporacije, ki zaradi velikanske količine ustvarjenega prometa lahko dosegajo nizke nabavne cene in nato dodajajo zelo nizke marže, saj imajo odlično organizirano podjetje, predvsem na področju logistike, ki jo vodi do kraja izpopolnjena informacijska tehnologija. Pomemben dejavnik pri takih podjetjih je tudi odsotnost sindikalne delovne sile, kar pomeni, da imajo zaposleni relativno nižje plače od konkurence. Tipičen primer uspešnega velikana je Wal-Mart, ki je s približno 110 milijardami dolarjev daleč največja trgovina na svetu, s prometom, ki je skoraj trikrat večji od slovenskega BDP-ja.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *