Bodo starodavne piramide spremenile našo prihodnost?

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 06.06.2012

Semir Osmanagić, magister ekonomije in doktor političnih ved, ima dve karieri, poslovno in arheološko. Izdeluje in prodaja kovinske dele za gradbeno in naftno industrijo ter proučuje piramide.


Dopoldne Semir Osmanagić dela v Fundaciji Arheološki park Bosanske piramide sonca, popoldne je po internetu povezan s svojim podjetjem v Ameriki, ki ga sicer redno obiskuje za sedem dni v mesecu.

Ko je leta 2005 objavil, da je odkril piramide v Bosni in Hercegovini, so se mu vsi smejali. Danes se mu ne smeji nihče več. V Sarajevu je konec osemdesetih let minulega stoletja doktoriral na temo Civilizacija Majev, in se zaposlil v oddelku za strateško načrtovanje tovarne kovin Unis v Sarajevu, a je kmalu začutil izziv samostojnega podjetništva. V svojem uvozno-izvoznem podjetju je trgoval z vsem, od poljskega sira do francoske čokolade in ameriškega šampona, ter izvažal bosanske lesene izdelke.
 
S trebuhom za kruhom
 
Ko je jugoslovanska federacija na začetku devetdesetih razpadla, je odšel v ZDA ter si našel zaposlitev v marketinškem oddelku podjetja, ki je izdelovalo kovinske dele za naftno industrijo. Po treh letih, ko se je povzpel do mesta direktorja, se je začel razhajati z lastniki v pogledih na nadaljnji razvoj podjetja in ustanovitev lastnega podjetja je bila logična posledica.
 
Za zagon je potreboval pol milijona dolarjev kapitala. Banke so mu zavrnile kredit, postrgal je po svojih prihrankih, si denar izposodil od prijateljev in 'čaral' s kreditnimi karticami. Njegov Met Company Inc. z več kot sto zaposlenimi se je usmeril v proizvodnjo kovinskih delov za potrebe različnih industrij, predvsem gradbene in naftne. Stranke je iskal z direktnim marketingom, internet je postal njegovo glavno sredstvo oglaševanja, na potencialne kupce je naslovil na tisoče elektronskih sporočil. Po mučnem prvem letu poslovanja jim je drugo leto prineslo prvi milijon dolarjev dohodka.
 
Prvo desetletje je posel nenehno rastel, ob začetku svetovne gospodarske krize leta 2008 pa se je zatreslo tudi njegovo podjetje. »Uspel sem ga obdržati, zdaj gremo spet v ofenzivo razvoja. Nekoč smo imeli na trgu 400 tekmecev, danes jih imamo manj kot deset,« je dejal med najinim nedavnim srečanjem v Ljubljani, kamor je prišel predavat o svoji drugi karieri, karieri raziskovalca zgodovine in vloge piramid.
 
Hrib razgali piramido
 
Dobršen del zaslužka od svoje podjetniške kariere porabi za potovanja in raziskovanja zgodovine piramid, ki so raztresene po vsem svetu. Napisal je tudi že nekaj knjig na to temo, med predstavitvijo ene od njih na knjižnem sejmu v Sarajevu leta 2005 pa je na povabilo znanca obiskal majhen kraj Visoko, ki leži dvajset kilometrov od bosanskega glavnega mesta.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *