Bolj učinkovito reševanje sporov

Avtor: Petra Bauman | Objava: 10.06.2013

Z mediacijo v podjetjih se lahko izognemo visokim stroškom tožb na sodiščih, prej zaostrene medosebne odnose pa nadaljujemo na višji ravni in bolj tvorno sodelujemo.


Marko Iršič: »Mediator se ne sme vpletati v vsebino, skozi ves proces mora ohranjati nevtralnost. Razviti pa mora tudi veščino poslušanja.«

Poslovna mediacija v gospodarskih podjetjih in poslovnih okoljih je pri nas še vedno mlada med vsemi vrstami mediacij, saj o njej govorimo šele zadnjih deset let. Za opravljanje dela mediatorja se je potrebno usposobiti v eni od mediacijskih organizacij v Sloveniji. V Zavodu Rakmo je za naziv mediator najprej potrebno opraviti 140-urno osnovno usposabljanje, za izvajanje mediacij v poslovnem okolju pa še dodatnih 50 ur.

 

Nevtralnost in umetnost poslušanja

 

»Mediator se ne sme vpletati v vsebino, skozi ves proces mora ohranjati nevtralnost. Razviti pa mora tudi veščino poslušanja, da sliši tudi tisto, kar je sporočeno med vrsticami, ter tako pomaga razkriti pravi vzrok konflikta. Ker mediatorsko delo opravlja tudi veliko odvetnikov, je pomembno, da v mediacijo ne vpletajo svojega pravnega znanja, ampak se bolj osredotočijo na empatično vživljanje ter dovolijo prosto pot tudi čustvom sprtih strank,« razloži pravila Marko Iršič, ustanovitelj Zavoda Rakmo, magister pedagoških znanosti, mediator in trener mediatorjev ter eden vodilnih strokovnjakov za mediacijo in obvladovanje konfliktov v Sloveniji. Na leto opravi približno dvajset mediacij, pri čemer je ta uspešna v 80 %. Za mediatorja v poslovnih okoljih pa se v Zavodu Rakmo na leto izobrazi pet do deset ljudi.

 

Prednosti mediacije v podjetjih

 

Najpogostejši vzroki za napete odnose v podjetjih so diskriminacija, predsodki, mobing, nadlegovanje, kršenje pogodbe, osebnostne neusklajenosti, način komunikacije, (ne)posredovanje informacij, prekinitev delovnega razmerja, različne navade itd.

 

Med glavnimi prednostmi mediacije v podjetjih so hitrost rešitve, nizki stroški ter dejstvo, da udeleženci sami odločijo o izidu, ki praviloma vodi v ohranitev in pridobitev dobrega odnosa z drugo stranjo, ohrani pa se tudi dobro ime in ugled podjetja. Med velikimi prednostmi je še zaupnost postopka.

 

»Včasih za rešitev konflikta zadošča že eno srečanje, to je približno ena ura in pol, več kot deset ur pa za mediacijo ni običajno, razen če je v sporu večje število udeležencev. Pogosti so spori med nadrejenimi in podrejenimi. Kljub temu, da ima nadrejeni v splošnem res večjo moč, pa je, kadar pride do konflikta, ravno tako nemočen kot podrejeni. Po drugi strani pa v tistih primerih, ko nadrejeni uspešno 'rešuje' spor z uporabo moči, običajno sploh ne pride na mediacije. Treba je pa vedeti, da je mediacija prostovoljna za obe strani, in ena ne more druge prisiliti vanjo,« razloži Iršič.

 

Med razloge za neuspelo mediacijo Iršič navaja primer, ko ena od strani sploh ne pride na mediacijo ali od nje odstopi po prvem ali drugem srečanju: »V redkih primerih, ko mediacija ni uspešna, čeprav udeleženca vztrajata več srečanj, pa je vzrok običajno v tem, da je spor že pregloboko zakoreninjen in je že preveč poškodoval odnos in posledično udeležencem kljub intenzivni pomoči mediatorja ne uspe transformirati konflikta. Vendar je takih primerov pri nas zelo malo.«

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"