Podjetnik logo
 

Dejavniki podjetnikove uspešnosti

Avtor: mag. Branko Lobnikar, Visoka strokovna šola za podjetništvo | Objava: 10.10.2002

Za slovenske podjetnike je osebnost podjetnika prvi dejavnik uspeha, je eden od izsledkov raziskave mag. Branka Lobnikarja in Milana Pagona.



Čeprav je mogoče v vsakem časopisnem članku brati o (ne)uspešnih podjetjih ali podjetnikih, opredelitev uspešnosti v poslovnem svetu ni enostavna in enoznačna. Z uspešnostjo so bili vedno povezani pojmi, kot so storilnost, kakovost, pravočasnost, zadovoljstvo delavcev in podobno. Kako sploh razumemo uspešnost? Razlagamo si jo lahko na različne načine, najlaže pa si pomagamo s teorijo ciljev in sistemsko teorijo.

Teorija ciljev pravi, da je organizacija uspešna takrat, ko doseže zastavljene cilje v okviru svoje dejavnosti. Čeprav je na prvi pogled ta teorija popolnoma sprejemljiva, ima nekaj pomanjkljivosti. Prva težava se pojavi pri neproizvodni dejavnosti; tu je težko določiti kriterije doseganja zastavljenih ciljev. Kako naj na primer zdravstvena organizacija, ki si je zastavila cilj opravljati kakovostne zdravstvene storitve, meri svojo uspešnost? Poleg tega imajo organizacije več, včasih med sabo nasprotujočih, ciljev. Včasih lahko enega dosežejo le na račun drugega. Kako bomo merili uspešnost v takem primeru?

Sistemska teorija uspešnost opredeljuje drugače. Po njej so organizacije del širšega okolja, in da bi lahko neko organizacijo imeli za uspešno, mora biti sposobna prilagoditi se spremembam v njem in v njem tudi preživeti. Če temu dodamo še časovno razsežnost, potem lahko ločimo med kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi kriteriji organizacijske uspešnosti.

Kratkoročni kriteriji uspešnosti so storilnost (zmožnost organizacije, da zagotovi količino in kakovost rezultatov dela v skladu z zahtevami okolja), učinkovitost (razmerje med vnosom in rezultatom) ter zadovoljstvo delavcev. Srednjeročna kriterija sta prilagodljivost in razvoj. Prvo razumemo kot stopnjo uspešnega odzivanja na spremembe v notranjem in zunanjem okolju, razvoj pa razumemo kot zmožnost organizacije, da povečuje svojo sposobnost za obvladovanje zahtev iz okolja. Dolgoročni kriterij uspešnosti organizacije je preživetje, se pravi sposobnost organizacije, da obstane v nenehno spreminjajočem se okolju.

Na uspešnost in zmožnost preživetja v poslovnem svetu vplivajo različni dejavniki. S profesorjem Milanom Pagonom iz Fakultete za organizacijske vede v Kranju sva v raziskavi preučevala tiste, na katere imajo direktorji, ki vodijo podjetja, neposreden ali vsaj posreden vpliv. Direktorje majhnih in srednje velikih podjetij v Sloveniji smo vprašali, kateri dejavniki se jim zdijo pomembni za zagotavljanje organizacijske uspešnosti.

Slovenski podjetniki o dejavnikih uspešnosti

V raziskavi je sodelovalo 68 (66,7 odstotka) direktorjev in 34 (33,3 odstotka) direktoric. Povprečna starost anketirancev je bila 37,6 leta, imeli so povprečno 15,8 leta delovne dobe. Na sedanjem delovnem mestu so bili anketiranci zaposleni povprečno 7,5 leta, največ anketiranih je imelo visokošolsko izobrazbo (38; 37,3 odstotka), sledili so tisti, ki so imeli nedokončano višjo oziroma visoko šolo (29; 28,4 odstotka) ter direktorji z dokončano srednješolsko izobrazbo (21; 20,6 odstotka). 62 podjetij, ki jih vodijo anketirani direktorji, ima svoj sedež v velikem, 26 v manjšem mestu, drugi pa v trgu ali na vasi. Skupaj so bili v podjetjih, ki so jih vodili anketirani direktorji, zaposleni 2003 delavci, podjetja so imela zaposlene od najmanj enega do največ 189 delavcev, v analiziranih podjetjih pa je povprečno zaposlenih 20,8 delavca.

Pomembno
Direktorji v majhnih in srednje velikih podjetjih večino predstavljenih dejavnikov preživetja in uspešnosti v poslovnem svetu ocenjujejo izredno visoko. Kar enajst od 21 dejavnikov je bilo ocenjenih s povprečno oceno več kot 4. Tako so kot najpomembnejši dejavnik ocenili osebnost podjetnika, sledili sta sposobnost za sprejemanje težavnih poslovnih odločitev ter veščost pisnega in govornega komuniciranja. Kot zelo pomembne so bile ocenjene veščine podjetnikov pri delu z ljudmi, za udeležence raziskave pa je pomembno tudi dobro počutje. Uspešen podjetnik mora po mnenju anketirancev znati izbirati svoje sodelavce, pri delu mora znati ostati miren ter uspešno upravljati s stresom, pomembno pa je tudi, da je sposoben pridobiti, uporabiti in razumeti svoj vpliv na druge ljudi. Dober podjetnik zna presojati ljudi, obvlada poslovno-tehniške veščine in je v koraku s stroko na svojem področju, pomembno pa je tudi, da ima dovolj poslovnih in osebnih stikov.

Nepomembno?
Po mnenju anketirancev je za uspeh v poslovnem svetu spol podjetnika manj pomemben, prav tako pa na njegovo sposobnost za preživetje in uspešnost ne vpliva njegova starost. Kot manj pomembne so ocenili še članstvo v uglednih organizacijah, združenjih ali društvih ter pripravljenost za delo zunaj kraja bivanja. Za anketirance je tako pomembneje znati delati z ljudmi kot biti član prestižnega golf kluba. Na prvi pogled preseneča ocena, da zakonec oziroma stalni partner ter družina niso zelo pomembni. Vendar smo pozneje v analizi ugotovili, da podjetniki svojim zakoncem in družini ne pripisujejo neposrednega vpliva na svojo uspešnost, posrednega pa vsekakor. Podpora zakoncev in družine je zanje nujni pogoj, da se lahko podjetniki posvetijo delu.

Nekje v sredini po pomembnosti sta se znašli pripravljenost in sposobnost podrediti osebne cilje in vrednote ciljem in vrednotam organizacije, ki jo vidijo, osebni videz, dokazila o dosedanji poslovni uspešnosti ter “boter”, torej nekdo, ki podjetnika podpira, mu svetuje, kaj “zgladi” zanj ali pa mu “odpre kakšna vrata”. V spodnji del razporeditve so anketiranci uvrstili tudi visokošolsko ali univerzitetno diplomo.

Prav pri dejavnikih, ki so imeli nižje povprečje, so bila med podjetniki prihajalo največja odstopanja v ocenah. To velja na primer za ocene pomena zakonca, stalnega partnerja in družine ter spola podjetnika; nadalje za oceno pomembnosti pridobitve formalne izobrazbe, pripravljenosti za mobilnost pri delu ter za pomen starosti podjetnika. Ženskam se zdijo poslovno-tehniške veščine in sposobnost ostati v koraku s stroko pomembnejše kot moškim. V drugih ocenah se moški in ženske med sabo niso pomembno razlikovali. Podjetniki z višjo stopnjo izobrazbe so zmožnost vplivati na druge ocenili višje kot nižje izobraženi. Bolj izobraženi tudi menijo, da je za preživetje in uspeh v poslovnem svetu treba podrediti svoje osebne cilje in vrednote ciljem in vrednotam podjetja, ki ga vodijo. Zanimiv je rezultat, da so starejši anketiranci ocenili, da je za uspeh potrebno biti pripravljen oditi na delo tudi izven kraja bivanja. Kar je presenetljivo, saj bi pričakovali, da bodo mlajši podjetniki bolj pripravljeni potovati.

Združevanje dejavnikov v skupine

V nadaljevanju smo dejavnike, ki smo jih uporabili v analizi, združili v vsebinsko podobne sklope. To smo naredili s hierarhičnim združevanjem v skupine. Postopoma pridemo do drevesa združevanja (dendrogram). Optimalna je tista razvrstitev v skupine, kjer je dovolj podobnih enot združeno v eno skupino, združevanje preveč različnih enot pa se še ni začelo.

Po nekaj korakih je nastalo pet skupin dejavnikov.

1: podjetniški dejavniki in dejavniki dobrega počutja.

V prvi skupini je največ dejavnikov - devet; znotraj skupine so si med sabo najbolj podobni osebnost posameznika, posameznikove veščine dela z ljudmi, zmožnost sprejemanja težavnih poslovnih odločitev, sposobnost upravljanja s stresnimi položaji ter zdravje in visoka raven energije. Tem dejavnikom se pridružujejo še veščine komuniciranja, sposobnost vplivanja na druge, sposobnost izbire dobrih sodelavcev ter pripravljenost podrejati osebne cilje ciljem in vrednotam organizacije. Gre za kombinacijo podjetniških dejavnikov v kombinaciji z zdravstvenimi dejavniki, zato smo ga poimenovali podjetniški dejavniki in dejavniki dobrega počutja.

2: podporno-mobilnostni dejavnik
Drugo skupino dejavnikov tvorijo članstvo v uglednih organizacijah, podpora zakonca oziroma partnerja ter pripravljenost za delo izven kraja bivanja. To skupino smo poimenovali podporno-mobilnostni dejavnik.

3:dokazila o usposobljenosti
Dokazila o dosedanjem delu, poslovno-tehniške veščine in sposobnost ostati v koraku s stroko ter visokošolska oziroma univerzitetna diploma so naslednja skupina dejavnikov, ki smo jih poimenovali dokazila o usposobljenosti.

4: prezentacijsko-interakcijski dejavniki
Naslednjo skupino sestavljajo število poslovnih in osebnih stikov, ki jih ima podjetnik, njegova sposobnost, da presoja ljudi, podjetnikov osebni videz ter “boter”. To skupino smo poimenovali prezentacijsko-interakcijski dejavniki.

5:demografska dejavnika
V zadnjo skupino dejavnikov sta se združila spol in starost, kar sta oba demografska dejavnika med vsemi 21 dejavniki, ki so jih ocenjevali udeleženci raziskave.

Vrednosti dejavnikov
Ko smo ponovno izračunali povprečne vrednosti (sešteli smo vrednosti spremenljivk in jih delili s številom spremenljivk), smo ugotovili, da med vsemi dejavniki podjetniki kot najpomembnejše ocenjujejo podjetniške dejavnike in dejavnike dobrega počutja (povprečje 4,4), sledijo prezentacijsko-interakcijski dejavniki (povprečje 4,0) ter dokazila o usposobljenosti (povprečje 3,9). Kot manj pomemben dejavnik so podjetniki ocenili podporno-mobilnostne dejavnike (povprečje 3,4), po mnenju anketiranih pa so za uspeh v poslovnem svetu najmanj pomembni demografski dejavniki (povprečje 2,6). Podjetniki se od podjetnic razlikujejo le pri oceni pomembnosti dokazil o usposobljenosti. Podjetnice so kot pomembnejše za obstoj in uspeh v poslovnem svetu ocenile dokazila o dosedanjem delu, poslovno-tehniške veščine in sposobnost podjetnika, da ostane v koraku s stroko ter visokošolsko oziroma univerzitetno diplomo.

S profesorjem Pagonom sva ugotovila, da so podjetniki v raziskavi dokaj enovito ocenjevali predstavljene dejavnike; med njimi ni razlik glede starosti ali stopnje izobrazbe, na njihovo oceno ne vpliva njihova delovna doba, v analizi pa smo ugotovili, da tudi spol anketiranca le v enem od 21 predstavljenih dejavnikov statistično pomembno vpliva na razlikovanje. Sklenemo lahko, da so direktorji malih in srednje velikih podjetij vsaj glede ocene pomembnosti dejavnikov za uspeh in preživetje v poslovnem svetu, socialnodemografsko homogena družbena skupina.

Najpomembnejši dejavniki uspeha
Za podjetnike v naši raziskavi so to podjetniški dejavniki in dejavniki dobrega počutja: osebnost podjetnika, veščine dela z ljudmi, zmožnost sprejemanja težavnih poslovnih odločitev, sposobnost upravljanja s stresnimi položaji ter zdravje in visoka raven energije.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *