Dizajn je dejavnik uspešnosti

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 04.04.2011

Izkušnje tujih malih podjetij učijo, da lahko včasih boljši dizajn prinese podjetju več prednosti kakor razvoj novega izdelka. A Slovenci tega ne upoštevamo.


Miha Klinar: »Podjetje z lastnimi izdelki za končnega kupca brez kreativnega direktorja oblikovanja ima samo polovičen menedžment.«

V Sloveniji smo tehnološko že dovolj razviti, da naši izdelki na svetovnem trgu ne zaostajajo. Zato ne moremo več konkurirati le s ceno dela, temveč z dobro premišljenim celostnim izdelkom, oblikovanim tako, da s svojo drugačnostjo ustvarja danes tako pomembno prepoznavnost podjetja. Prav z oblikovanjem dodana vrednost pa je lahko tisto, kar močno poveča konkurenčnost oziroma pritegne kupca.
 
Dizajn, oblikovanje ali, v doslednem prevodu, načrtovanje je zelo široko področje znanj. Z dizajnerskim pristopom se ne oblikujejo le izdelki in nove storitve, na enak projektni način se preoblikujejo koncepti delovanja javnega prometa, izvajanje storitev državne uprave, koncepti ravnanja z odpadki, prilagajanja podjetij potrebam tržnih priložnosti in drugo.
 
Oblikovanje ni področje, ki bi ga lahko prepustili subjektivnim ali estetskim merilom, pač pa pomembno področje, s katerim mora dobro vodstvo podjetja znati upravljati in ga razumeti. Dober oblikovalec mora znati izraziti interes naročnika in potrošnika in ga prenesti v svoj izdelek.
 
Brez oblikovalske tradicije
 
Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji količina zamenjala kakovost, trženje je uravnavala politika. Razlikovanje in inovacije na osnovi potrošniške izkušnje so bile zanemarjene, področje avtorskih pravic neurejeno, menedžment je bil usmerjen predvsem v tehnološki napredek. »Žal je dediščina takega razmišljanja in razumevanja oblikovanja še danes močno prisotna. Tako slovenski podjetniki oblikovalske vloge še ne izkoriščajo v polni meri. Imamo le redka podjetja, ki dizajn vključujejo kot strateški dejavnik, ga obvladujejo in ga razumejo kot naložbo. Veliko naših podjetij je zgolj dobavitelj tujim blagovnim znamkam, kar pomeni, da ne sodelujejo pri oblikovanju izdelka,« pravi Miha Klinar, direktor Gigodesigna, enega vodilnih oblikovalskih studiev pri nas.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"