Dizajn je dejavnik uspešnosti

V Sloveniji smo tehnološko že dovolj razviti, da naši izdelki na svetovnem trgu ne zaostajajo. Zato ne moremo več konkurirati le s ceno dela, temveč z dobro premišljenim celostnim izdelkom, oblikovanim tako, da s svojo drugačnostjo ustvarja danes tako pomembno prepoznavnost podjetja. Prav z oblikovanjem dodana vrednost pa je lahko tisto, kar močno poveča konkurenčnost oziroma pritegne kupca.

 

Dizajn, oblikovanje ali, v doslednem prevodu, načrtovanje je zelo široko področje znanj. Z dizajnerskim pristopom se ne oblikujejo le izdelki in nove storitve, na enak projektni način se preoblikujejo koncepti delovanja javnega prometa, izvajanje storitev državne uprave, koncepti ravnanja z odpadki, prilagajanja podjetij potrebam tržnih priložnosti in drugo.

 

Oblikovanje ni področje, ki bi ga lahko prepustili subjektivnim ali estetskim merilom, pač pa pomembno področje, s katerim mora dobro vodstvo podjetja znati upravljati in ga razumeti. Dober oblikovalec mora znati izraziti interes naročnika in potrošnika in ga prenesti v svoj izdelek.

 

 

Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji količina zamenjala kakovost, trženje je uravnavala politika. Razlikovanje in inovacije na osnovi potrošniške izkušnje so bile zanemarjene, področje avtorskih pravic neurejeno, menedžment je bil usmerjen predvsem v tehnološki napredek. »Žal je dediščina takega razmišljanja in razumevanja oblikovanja še danes močno prisotna. Tako slovenski podjetniki oblikovalske vloge še ne izkoriščajo v polni meri. Imamo le redka podjetja, ki dizajn vključujejo kot strateški dejavnik, ga obvladujejo in ga razumejo kot naložbo. Veliko naših podjetij je zgolj dobavitelj tujim blagovnim znamkam, kar pomeni, da ne sodelujejo pri oblikovanju izdelka,« pravi Miha Klinar, direktor Gigodesigna, enega vodilnih oblikovalskih studiev pri nas.