Podjetnik logo
 

Do etike s kulturo, ne zakoni

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.04.2002

Ali lahko država z zaostreno zakonodajo čez noč zmanjša obseg poslovnih goljufij? Profesor predmeta Podjetniška kultura in etika na Visoki strokovni šoli za podjetništvo dr. Dejan Jelovac trdi, da ne.



Dr. Jelovac, kakšna je po vašem mnenju danes poslovna morala v v Sloveniji?

Slovenija je v zelo specifičnem, skorajda unikatnem družbenozgodovinskem procesu – postsocialistični tranziciji. Zanj je značilno, da ne sodi v noben klasični pojem družbenega razvoja. Teorija in praksa tavata v temi, vsi improviziramo in nujna posledica je splošna negotovost. To stanje je z vidika morale najbolj nevarno. V vseh družbenih sistemih v zgodovini so obstajali načini sobivanja, ki jih je sprejela večina članov skupnosti. Vedno je bilo jasno določeno, kaj je dobro in kaj slabo. Mi pa smo prišli v stanje, kjer so se razlike med dobrim in slabim ne samo zabrisale, ampak je slabo celo postalo prevladujoči vzorec obnašanja. Posledica sta naraščajoča samovolja in nered v poslovnem življenju, ki se kažeta v obliki goljufij, divjega lastninjenja, verižne nelikvidnosti, vsakdanjih gospodarskih afer in škandalov, porastu stečajev in podobnem.

Stanje je potemtakem kritično.

Če se nočemo slepiti in skrivati glavo v pesek, je to resnično stanje. To ni pesimizem, to je realizem.

Kako dolgo še lahko traja to stanje negotovosti? Kaj reči podjetnikom, ki zahtevajo hitre rešitve?

Poslovna morala je del narodove kulture, značilnost vseh kulturnih procesov pa je razvoj, ki zahteva čas, energijo, poskuse in napake. V kulturi časa ne merimo z leti, ampak z generacijami. Podjetniki se morajo zavedati, da revolucionarnih sprememb ni več in da ljudi ni mogoče spreminjati z revolucijo. Naenkrat želimo biti ob boku razvitim državam, kjer je razvoj tržnega gospodarstva trajal neprekinjeno pol tisočletja, od odkritja Amerike naprej. To ne gre, ni mogoče. Zadovoljni smo lahko že s tem, da smo na pravi poti.

Torej so po vašem mnenju pričakovanja podjetnikov, da lahko država z ustrezno zakonodajo zagotovi red na poslovnem področju, povsem napačna? Mnogi na primer zahtevajo, naj država poskrbi za plačilno disciplino.

Samo z zakoni se stvari ne da urejati. Država je poskušala to urediti z zakonom o finančnem poslovanju podjetij, in vidite, da ni rezultata. Navajeni smo, da je država “superman”, ki rešuje naše težave. Že v prejšnjem sistemu smo vse svoje težave prenesli na državo, pa kaj smo dobili? Revščino in drago državo. Država se ne more vpletati kot sodnik v vsakdanje gospodarsko življenje. Če bi to počela, bi spet dobili Kardelja in njegov zakon o združenem delu. Ta je določal vse najmanjše podrobnosti v urejanju odnosov med gospodarskimi subjekti, pa smo vseeno prišli do kaosa. Zakaj? Gospodarsko pravo je resda nujni pogoj za zdravo gospodarstvo, ni pa zadosten. Etično poslovanje je namreč moralna kategorija in ne pravna. Morale pa ne morete predpisati z zakonom. Prav to je naš ključni problem: z duhom kapitalizma smo sprejeli zahodne zakone, nismo pa sprejeli zahodne morale.

V čem se zahodna poslovna morala razlikuje od naše?

Zahodna poslovna morala temelji na dveh bistvenih pravilih. Prvo je pravzaprav vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak podjetnik: Ali lahko vsak drug podjetnik počne isto kot jaz, ne da bi sistem propadel? Dadas in vse piramidne denarne verige so tipični primeri, kjer sistem zelo hitro razpade že, če za njim stoji en sam subjekt, kaj šele, če jih je več. Drugo pravilo pa se glasi: Deluj tako, da drugega človeka ne pojmuješ kot golo orodje za svoj interes, temveč kot cilj svojega poslovnega delovanja. V praksi se to pravilo na Zahodu kaže v sklepanju partnerstev. Podjetja se med seboj ne uničujejo več, temveč sodelujejo med seboj.

Kaj se dogaja s poslovno moralo na Zahodu, opazite kakšen trend?

Zahod stopa iz cesarstva dobička v presojanje kvalitativnih rezultatov poslovanja. Za vsak projekt se sprašujejo, kako bo pomagal k večji kakovosti življenja: čistejšemu okolju, razvoju družbe, boljši izrabi prostega časa in podobno. Ta trend je opazen tudi na poslovnih šolah, kjer je poslovna etika vključena v jedro izobrazbe. Pri nas izobraževanje na tem področju nikoli ni bilo organizirano. Celo na Visoki strokovni šoli za podjetništvo predavamo poslovno etiko šele v tretjem letniku. Študenti se najprej učijo o financah in priložnostih, potem pridejo v tretji letnik in se sprašujejo, kaj bodo z etiko. Opažam pa, da sčasoma začenjajo razumeti, da poslovna etika ni dodatek k izobraževanju, temveč temelj. Matematike se lahko vsi naučijo, tisto, kar razlikuje podjetnike, je poslovna morala.

Ljudje, tudi podjetniki, se vedno družijo s svojimi somišljeniki, s tistimi, ki imajo soroden pogled na svet. Tako ustvarjajo novo socialno mrežo. Podjetništvo, ki ga predstavljajo samoiniciativni, prodorni posamezniki, je zato idealna priložnost za nastanek nove poslovne pa tudi širše kulture neke družbe. To bi bila dobre rešitev za Slovenijo.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte petindvajset in osem * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *