Doživite doživetveni marketing

Doživetveni marketing je pri nas dokaj neznan, v Severni Ameriki pa doživlja pravi razcvet. V času ekonomske krize, ko so proračuni za oglaševalske kampanje precej manjši, so kreativni ljudje našli rešitev v doživetvenem marketingu, pravi Simon Pribac, slovensko-kanadski podjetnik, ki se z doživetvenim marketingom ukvarja v Kanadi, kjer živi in dela.

 

Pritrjuje mu tudi statistika. Tako je raziskava Inštituta za marketing dogodkov (Event Marketing Institute) pokazala, da so se sredstva, ki jih podjetja v severni Ameriki usmerjajo v ta segment marketinga, med letoma 2006 in 2007 povečala z 22 na 27 odstotkov. Prednosti doživetvenega marketinga, ki jih navajajo vodstva podjetij, so:

·    neposredna interakcija,

·    doseganje specifičnih ciljnih skupin in

·    večje število ljudi, ki jih s takšno kampanjo dosežejo.

 

V isti raziskavi je dobra polovica menedžerjev napovedala, da bodo v naslednjem letu dni prešli na doživetveni marketing. Pri tem so kot največjo prednost oziroma zaželen rezultat kampanje izpostavili angažiranost ciljne publike.

 

 

Danes so ljudje v velemestnem okolju, kot je Toronto, kjer živi Pribac, bombardirani z 2 do 5 tisoč oglasi dnevno. Ves čas hodijo mimo njih in večina ljudi jih enostavno več ne opazi. »To je, kot če živite v gozdu. Kmalu več ne vidite dreves, kaj šele listov na njihovih vejah,« pravi Pribac. Doživetveni marketing pa namesto pasivnega podajanja informacij z različnimi doživetji uporabnika aktivno vključi v doživljanje blagovne znamke. »Klasični marketing temelji na enostranskem podajanju informacij od vira informacij do potencialnega uporabnika. Gre za masovno podajanje informacij, ko zajemaš vse publike in upaš, da bo tvoja ciljna publika ravno takrat gledala TV, brala medije, videla jumbo plakate. Kampanja je zelo široka, prikazuje se zelo širokemu spektru ljudi, ni pa dvostranske komunikacije. Pri doživetvenem marketingu pa gre za angažiranje točno določenih ljudi iz določene ciljne skupine preko doživetja. Je komunikacija blagovne znamke proti ciljni osebi, ki tej omogoča, da doživi, kar misli podjetje s svojo blagovno znamko pokazati, hkrati pa je to fantastična priložnost za blagovno znamko, da takoj dobi povratno informacijo od uporabnikov.«