|
|
||
Gremo v cirkusBomo Slovenci po letu 2020 sploh še kaj delali?
Če bi želeli imeti danes konkurenčno industrijo, bi morali začeti vanjo več vlagati in avtomatizirati proizvodnjo že pred 30 leti, ko je bilo slovensko gospodarstvo na vrhuncu. Namesto, da bi se usmerili v robotizacijo, smo takrat mirno prezrli trende (pa ne, da se jih ne bi zavedali) in se odločili za ohranjanje delovnih mest. Ja, če bi imeli lastniki Mure, Preventa in podobnih tovarn danes dejansko v lasti najsodobneje opremljene proizvodne komplekse, se jim stečaji ne bi splačali in Slovenija bi bila skupaj z drugimi državami že na izhodu iz gospodarske krize. Namesto tega se bomo morali počasi, a neizbežno sprijazniti z dejstvom, da nismo več industrijska država.
Če nismo ne kmetijska ne industrijska, potem bi morali biti že storitvena družba. Odlično! Toda tudi tu se zaplete. Storitvena družba temelji na intenzivni uporabi informacijskih tehnologij. To vemo, a vanje kljub temu ne vlagamo. Medtem ko so v najrazvitejših državah že spoznali, da edina razvojna pot pelje prek intenzivne uporabe informacijskih tehnologij in telekomunikacij, žal v pogovorih s slovenskimi direktorji še vedno ugotavljam, da so prepričani, da ne gre za področje, ki bi lahko bistveno vplivalo na njihove poslovne uspehe.
Kako je mogoče verjeti, da bomo rast prodaje pametnih telefonov v naslednjih treh letih merili v dvesto in več odstotkov letno, ne da bi to s sabo prineslo tudi nove poslovne priložnosti? Cena teh telefonov se bo v treh letih znižala pod magično mejo 99 dolarjev. Internet, e-pošta in še kaj bodo dosegljivi vedno in povsod. Digitalna agenda EU tudi Slovencem najpozneje v devetih letih obljublja v povprečju stokrat hitrejši dostop do interneta kakor danes. Več kot polovica trgovine bo realizirane prek spleta. Internet bo tržišče za skoraj vse turistične, bančne, zavarovalniške in druge finančne storitve. Pred kratkim je Bill Gates (ja, to je tisti, katerega napovedi se navadno izkažejo kot prave) napovedal, da bo od leta 2015 (to je pa blizu, a ne) dalje večji del izobraževanja potekal prek spleta. Neizbežna posledica informatizacije bo zmanjševanje števila zaposlenih v trgovini, bančništvu, zavarovalništvu, na univerzah in še kje. Z izogibanjem vlaganju v informacijsko tehnologijo tako kakor pred desetletji spet »varujemo« delovna mesta in kolektivno ignoriramo trende. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|