Hitra rast na račun upnikov

Avtor: dr. Jaka Vadnjal | Objava: 07.01.2010

Podatki kažejo, da so hitro rastoča podjetja slabi plačniki, oziroma da svoje obveznosti poravnavajo veliko počasneje kakor druga podjetja.


Dr. Jaka Vadnjal: »Mnogih gazel v razmerah, ki jih štejemo v normalno poslovno okolje, ne bi bilo.«

Plačilna nedisciplina je pojav, ki ga v zvezi s podjetništvom in poslovanjem malih podjetij pogosto omenjamo. Mnoga podjetja, morda celo večina, ne poravnava svojih obveznosti do dobaviteljev v pogodbeno dogovorjenih rokih. Med strokovnjaki in v javnosti je veliko debate na temo, kje se plačilna nedisciplina začenja. Nekateri s prstom kažejo na državo oziroma javna naročila, drugi na velika podjetja z veliko pogajalsko močjo, spet tretji celo na male podjetnike, ki ne znajo načrtovati denarnih tokov in pogosto ne razlikujejo med osebnimi in poslovnimi financami in ne razumejo, da denar na računu ali v žepu še ni dobiček, ki bi ga lahko uporabljali za take ali drugačne namene. Resnici najbrž nikoli ne bomo prišli do dna in pravzaprav niti ni pomembna, saj je pri plačilni nedisciplini bolj problematični učinek domin: prvi ne plača drugemu, zato drugi ne more plačati tretjemu in tako naprej. Tako se mnogi gospodarski subjekti kmalu znajdejo v divjem plesu. V času recesije je nevarnost tega dogajanja še večja, saj so izpadi prihodkov zaradi težav pomembnih kupcev še toliko bolj verjetni.
 
Zanimivo si je pogledati še drug vidik zgodbe. Analizirali smo bilančne podatke slovenskih gazel za leto 2008 in prišli do presenetljivih ugotovitev glede poravnavanja kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev. Pregled po posameznih panogah je pokazal, da se samo v trgovini lahko gazele glede plačevanja primerjajo s celotno panogo, v drugih sektorjih pa so plačilni roki za poravnavanje nekajkrat daljši od povprečja v panogi. In najbrž ni prehuda špekulacija, če rečemo, da so na primer gazele, ki so v transportni panogi v povprečju plačevale z več kakor 200-dnevnim zamikom, to storile večinoma samovoljno in enostransko, brez dogovora s svojimi upniki. Argument, ki sicer drži, da so se tudi njihove terjatve obračale počasi, ni opravičilo za tako ravnanje. Mnogih gazel v razmerah, ki jih štejemo v normalno poslovno okolje, ne bi bilo. V sistemih, kjer izterjava plačil funkcionira bolje kot pri nas, bi bil marsikdo že v postopku insolventnosti. Ampak brez panike, smo vendar v Sloveniji, kjer se zaradi tega nihče ne vznemirja.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *