|
|
||||||||
Igraj se z idejami, ne z denarjem»Nisem finančnik, sem le podjetnik ...« Kdor meni tako, bo zanj naš pogovor s trojico uspešnih podjetnikov in podjetnico pravcata učna ura o pomenu obvladovanja financ v svojem podjetju.Včasih se zdi, kot da so poslovne finance za podjetnike nekaj nepomembnega. Celo teoretiki nenehno poudarjajo pomen iskanja podjetniških priložnosti, izbiranja sodelavcev, marketinškega znanja, medtem ko o upravljanju s financami ni veliko slišati. Finance so tako za mnoge podjetnike nujno zlo, za katero naj skrbijo računovodje. Poiskali smo tri uspešne podjetnike, ki pa imajo za seboj drugačne izkušnje. Že kmalu po ustanovitvi podjetij so spoznali, da je finančno področje eno ključnih za dolgoročno rast. Odlično tehnično znanje so nadgradili z znanjem iz vodenja financ – in rezultat so tri izjemno uspešna podjetja. Pogovarjali smo se s Filipom in Zdenko Remškar iz Smart Coma, Milanom Čelanom iz Tipra in Andrejem Osano iz Genere. Nadaljevanje članka je dostopno samo naročnikom. Je bila ustanovitev podjetja za vas povezana s samodokazovanjem, z uresničitvijo izvirne poslovne ideje ali ste jo jemali predvsem kot finančni podjem? Filip Remškar: V mojem primeru je podjetje bilo in je še vedno prostor za uresničitev vizij, želja in idej, ki so seveda morale biti tudi finančno uresničljive. Andrej Osana: Na začetku je šlo za samopotrditev oziroma za samouresničitev. Z Urbanom Janom sva želela delati bolje kot do tedaj. Finančni razlogi pridejo šele pozneje ali pa sploh ne. Milan Čelan: Ko sem se odločil za ustanovitev podjetja, je bil glavni razlog ta, da v tedanji službi nisem več videl izziva. Imel sem sicer dobro in zanesljivo službo na inštitutu, toda srajca, ki sem jo nosil, se mi je zdela pretesna. Finančno gledano sem z ustanovitvijo podjetja naredil korak nazaj, in to ne samo v prvih mesecih dela v svojem podjetju, ampak v prvih letih.
Kakšno vlogo so imele finance na začetku podjetniške kariere in kakšno imajo danes? Kdaj se je zgodila sprememba?
Filip Remškar: Od ustanovitve podjetja pa do danes imajo finance enako vlogo. Denar je eden izmed pogojev, da lahko uresničiš podjetniško vizijo in projekte. Podjetje mora imeti ravno prav denarja; ne premalo, ker potem ne more plačati obveznosti, in ne preveč, ker s tem izgublja priložnost za dodatne zaslužke. Andrej Osana: Finance sva začela jemati zelo zares, ko smo podjetje organizirali kot holding. Z rastjo podjetja dobivaš vedno nove poslovne ideje in za uresničevanje teh potrebuješ vse več denarja. To pa zahteva čedalje skrbnejše načrtovanje denarnega toka podjetja. Milan Čelan: Finance so bile na začetku pomembne predvsem zaradi preživetja. Resneje pa sem se jih posvetil šele ob osamosvojitvi Slovenije, ko smo morali začrtati novo politiko poslovanja. Takrat smo izgubili razmeroma zanesljive kupce in morali smo začeti delati drugače.
Denarni tok je kri podjetja Kako dobro poznate finančno stanje podjetja? Znate brati bilanco? Filip Remškar: Če ne bi znal brati bilance, ne bi vedel, kje je podjetje. In če tega ne veš, potem ugibaš. Pri velikih projektih, vrednih več sto tisoč evrov, te to hitro pokoplje. V času podjetniškega buma so podjetja v glavnem propadala zato, ker so gledala samo prihodke, ne pa stroškov. Zdenka Remškar: V Smart Comu veliko damo na obvladovanje denarnega toka. Denarni tok je energija in kri podjetja. V splošnem morajo zaposleni v podjetju razumeti, da vsi poslovni procesi vplivajo na denarni tok. Tega se morajo zavedati, ko se dogovarjajo o plačilnih rokih z dobavitelji in kupci, ko načrtujejo projekte, nabavo zalog in tako naprej. Pri nas denarni tok načrtujemo triletno v razvojnih načrtih, letno v poslovnih načrtih, mesečno, tedensko in dnevno. Z letnim načrtovanjem zaznamo potrebe po zadolževanju. Z bankami smo dogovorjeni za limit, ki ga lahko porabljamo brez napovedi. To je naša stalna likvidnostna rezerva v višini 50 odstotkov mesečnih prihodkov. S to rezervo pokrivamo izpadli prihodek zaradi neplačil kupcev. Andrej Osana: Finančno sliko podjetja poznava s partnerjem zelo dobro, saj stanje spremljava tekoče, vsak dan. Znava brati bilance in jih tudi vsak dan bereva. Za načrtovanje denarnega toka pa v podjetju uporabljamo programsko orodje. Za en mesec vnaprej vemo, kdo nam bo plačal in koliko. Temeljito poznavanje finančnega stanja v našem poslu ni nič posebnega, običajno je za vsa inženirinška podjetja. Milan Čelan: Po izobrazbi in intimnem prepričanju nisem finančnik. Kljub temu pa zelo dobro poznam finančno stanje podjetja. V prvih letih sem imel izredno dobrega učitelja, ki mi je dal potrebno znanje. Bil je tak rutiner, da si se z njim zelo preprosto naučil voditi finance v podjetju. Imel pa je to slabost, da so ga zanimale izključno finance, ne pa tudi celovito poslovanje podjetja. In prav zaradi te razlike sva se odlično dopolnjevala. Vsak trenutek poznam stanje na računu, obveznosti in terjatve. Kljub še tako dobremu spremljanju stanja pa vedno lahko pride do nenačrtovanih težav. Najbolj se je to pokazalo ob graditvi sedanje poslovne stavbe. Ker nam niso hoteli izdati dovoljenja za postavitev strehe, kakšno je predvideval projekt, smo morali narediti drugačno. Sprememba nam je čez noč stroške dvignila za 150 tisoč evrov. In takih sprememb je bilo še nekaj.
Kako imate organizirano finančno službo v podjetju? Sami bdite nad financami, se zanašate samo na računovodstvo ali imate finančne svetovalce?
Filip Remškar: Pri nas vodi finance moja žena. Pri velikih projektih se posvetujemo tudi z zunanjimi finančnimi strokovnjaki. Prav oni so nam svetovali, naj se raje financiramo z bančnimi posojili kot z reinvestiranjem dobička, ker je to ceneje. Smart Com dosega donos na kapital nad 20 odstotki, zato so za nas bančni krediti znatno cenejši kot lasten denar. Se pa zadolžujemo le do take mere, da podjetje ni ogroženo, če se karkoli zgodi. Vrednost tveganih projektov nikdar ne presega tretjine vrednosti podjetja. Tudi če se kak projekt ponesreči, podjetje zaradi tega ni ogroženo. Andrej Osana: Imamo finančno računovodsko službo, ki skrbi za makrofinance vseh podjetij v holdingu in za mikrofinance podjetja Genera. Z vodjo službe tesno sodelujem. Včasih sva s solastnikom Urbanom Janom nasvete iskala tudi pri finančnem svetovalcu, zdaj jih dobiva pri svojih bankah.
Milan Čelan: Finančno funkcijo imamo zelo dobro urejeno. Imamo finančno direktorico in svojo računovodsko službo. Finančna direktorica načrtuje denarni tok in zagotavlja likvidnost podjetja. Z letnim načrtom predvidimo količino denarja, ki ga bomo potrebovali naslednje leto, in ona mora zagotoviti denar za vse aktivnosti. V letošnjem prvem polletju je na primer prodaja zaostajala za načrti in direktorica je morala najti dodatne vire, da smo preostale aktivnosti izpeljali po načrtu. Zelo dobro sodelujemo tudi z banko. Imamo dogovor o razmerju med dolžniškim in lastniškim kapitalom in znotraj tega okvira lahko najemamo posojila brez težav. Včasih smo imeli samo 30 odstotkov lastniškega kapitala, česar banke ne vidijo rade. Zdaj je delež lastniškega kapitala večji, vendar pazimo, da ni previsok. Lastniški kapital je najdražji. Lani smo imeli 30-odstotni donos na kapital, kredite pa smo dobili po manj kot 5-odstotni obrestni meri. Naš angleški partner nam zato pravi, da denar mečemo skozi okno, ker ne najemamo več posojil. Jaz sem previdnejši, naša dejavnost je podvržena velikim nihanjem, nočem preveč tvegati. Razvojni ciklus pri nas traja samo štiri mesece; ko se začne, moramo imeti denar takoj pri roki. Kako ste financirali razvoj podjetja po fazah: z osebnim denarjem, reinvestiranim dobičkom, bančnimi posojili, drugače? Filip Remškar: Denar za ustanovitev podjetja mi je posodila tašča. Prva dva meseca sem poslovanje financiral z lastnim denarjem, po treh mesecih pa s pozitivnim denarnim tokom. Primanjkljaj sem financiral s kratkoročnimi krediti na sivem trgu po obrestni meri R plus 28 odstotkov. Danes si takih pogojev ne znam več predstavljati. Prvi bančni kredit smo najeli šele po treh letih poslovanja, od takrat gradimo z bankami partnerske odnose. Delamo s štirimi bankami, zbiramo ponudbe od vseh in izberemo najboljšega ponudnika. Pri milijardi tolarjev že del odstotka pomeni veliko razliko. Zdenka Remškar: Z bančnimi skrbniki se srečamo vsaj dvakrat letno, jim predstavimo rezultate preteklega poslovanja, tekoče poslovanje in poslovni načrt za prihodnje leto. Dogovorimo se za limit in znotraj tega lahko po potrebi zelo hitro dobimo kredit. Tesen odnos z bankirji je zelo pomemben, da razumejo dejavnost podjetja in da poznajo potrebe podjetja. Andrej Osana: Začetno obdobje sva financirala sama, šele pozneje sva najela bančna posojila. Vseh šest let doslej smo reinvestirali tudi dobiček. Včasih Genera pomaga podjetjem v skupini pri pridobivanju bančnih posojil, vendar morajo zanje zagotoviti garancije solastniki podjetij. Milan Čelan: Več kot deset let, do leta 1997, smo razvoj podjetja financirali izključno z lastnimi sredstvi. Imeli smo sicer nekaj likvidnostnih posojil, a to niso prava razvojna sredstva. Sami smo financirali tudi nakup zemljišča in priprave za gradnjo poslovne zgradbe. Da nam je to uspelo, smo morali podjetje večkrat dokapitalizirati. Lastniške deleže smo prodali zaposlenim in dvema partnerjema iz tujine. Danes v razvoj še vedno vlagamo dve tretjini dobička, samo eno tretjino ga razdelimo lastnikom. Moje podjetje je najboljša naložba Ste pri naložbah podjetja kdaj v dilemi, da bi denar raje vložili v zanesljivejše naložbe, ki bi vam osebno zagotavljali večjo varnost? Filip Remškar: Te dileme nimam, ker poznam stanje in razvoj podjetja in mu seveda zaupam. Tu je zaposlenih 80 ljudi s fakulteto in 20 z magisterijem. To je tako jedro znanja, da je najboljša garancija za naložbo. Zdenka Remškar: Denar mora krožiti, ne sme stati na kupu. Tega pravila se drživa, zato naju ne zanima držati denar na računu. Andrej Osana: Ne, saj naložbe v druge finančne instrumente ne bi prinesle več kot prinaša podjetje. Poleg tega v svojem podjetju sama upravljava s tveganjem in to nama ustreza. Da bi že zdaj skrbela in varčevala za pokojnino, se nama ne zdi potrebno, saj sva še mlada. Milan Čelan: Ne, sam nikdar nimam teh pomislekov. Vem, koliko je Tipro vreden na trgu, ker so nam že ponujali odkup podjetja. Seveda vsi delamo za denar, tudi jaz, ampak milijon evrov v podjetju mi pomeni več kot milijon evrov na osebnem računu. Denar na osebnem računu me za zdaj ne zanima. Ali razmišljate, da bi s prodajo podjetja unovčili minulo delo? Filip Remškar: Podjetja ne bi prodal samo zaradi denarja. Prodal bi ga le, če bi nam partner odprl pot na svetovni trg in povečal tržne možnosti. Andrej Osana: O prodaji podjetja nisva razmišljala, čeprav sva dobila nekaj ponudb. Podjetje bi prodala samo pod pogojem, če bi nam partner močno povečal dodano vrednost ali če določenega velikega projekta sami finančno ne bi mogli izpeljati. Trenutno analiziramo dve poslovni ideji, ki sta za nas same preobsežni. Bomo videli, kako se nam bo uspelo dogovoriti z morebitnimi vlagatelji. Milan Čelan: Ne. Pravkar pripravljam novo družbeniško pogodbo, s katero se bomo lastniki zavezali, da se naslednja tri leta ne bomo pogovarjali o prodaji podjetja zaradi osebnih razlogov. Razumem mlajše solastnike, ki potrebujejo denar za nakup stanovanja ali hiše, toda zaradi osebnih razlogov ne ------------------------------------------------------------------------------- Zakaj so ti podjetniki uspešni? Iz pogovorov s podjetniki lahko razberemo, zakaj so uspešni. Svoja podjetja so resda ustanovili zaradi osebnih izzivov, toda vsi po vrsti jemljejo upravljanje s financami za eno od ključnih funkcij v podjetju. Tekoče spremljajo obveznosti in terjatve, načrtujejo denarni tok, zaposlujejo finančne direktorje in se posvetujejo z zunanjimi finančnimi strokovnjaki. Denar raje vlagajo v svoja podjetja kot na osebni račun. Igrajo se z idejami, načrti, vizijami, nikdar pa ne s poslovnimi financami. Ločiti osebne in poslovne finance Podjetniki, ki v glavnem članku govorijo o upravljanju s poslovnimi financami, vodijo uspešna srednje velika podjetja. V večini malih in mikro podjetij so izkušnje najbrž drugačne. Samostojna podjetnica Milena Mijatovič, ki vodi gospodinjski servis, trdi, da se s financami ne ukvarja veliko. »Finančno sliko dobro poznam, ker sama vodim računovodstvo že od začetka poslovanja. Zunanja računovodkinja mi samo vsakih šest mesecev naredi finančni »prerez« in ob roku pripravi bilanco. Drugih skrbi glede financ nimam, odkar ni več težav z neplačniki,« trdi.
|
|