|
|
||
In vendar se daČeprav je včasih stanje videti brezupno, moramo vedeti, da so danes nekatera največja svetovna podjetja nastala v časih gospodarskih kriz.Vedno je veljalo, da so podjetniki optimistični ljudje. Jasno, kdor črnogledo zre v prihodnost, zlepa ne bo zamenjal službe, pa čeprav slabo plačane, za nemirno podjetniško življenje. Vse, kar smo v zadnjem letu in pol doživeli, pa je očitno načelo tudi železni podjetniški optimizem. Zadnja raziskava Svetovni podjetniški monitor kaže, da je lani polovica slovenskih podjetnikov menila, da je bilo težje dosegati rast podjetja kakor v letu 2008. Tretjina podjetnikov je tudi menila, da je težje začeti nov posel. To ni samo strah morebiti manj samozavestnih Slovencev. V drugih evropskih državah so bili še bolj pesimistični; da je težje pričeti nov posel, je menilo več kakor dve tretjini podjetnikov. Niso pa samo podjetniki postali bolj črnogledi. Še leta 2008 je 45 odstotkov odraslih Slovencev menilo, da so v okolici, kjer živijo, na voljo dobre poslovne priložnosti. Lani je bilo takšnih še samo 30 odstotkov.
Delati se pametnega in kar povprek pridigati, da je kriza priložnost, se mi zdi podcenjujoče do vseh tistih, ki v svojih podjetjih strgajo zadnje drobtine. Vseeno pa ne morem spregledati nekaj konkretnih dejstev, ki naj bodo spodbuda in naj vas opogumijo. Aleš Lisac v tokratni kolumni navaja podatke, po katerih je v vsaki družbi, vedno in povsod, približno pet odstotkov ljudi zelo uspešnih, 20 odstotkov pa jih je vedno v težavah ne glede na to, ali jim kdo pomaga ali ne. Tega razmerja ne spremeni nobena kriza, tudi sedanja ne. Na lestvici uspešnosti se bodo (ali so se že) zgolj zamenjala določena imena, kar pomeni, da se bodo tisti bolj prodorni povzpeli navzgor.
V zadnjih številkah smo objavili kar nekaj zanimivih raziskav, ki so lahko luč na koncu sedanjega temnega predora. Pri Ewing Marion Kauffman Foundation so tako analizirali 500 največjih ameriških podjetij in ugotovili, da jih je več kot polovica nastala v času ene od preteklih gospodarskih ali borznih kriz. Podobno so analizirali najhitreje rastoča podjetja iz leta 2008 po izboru revije Inc. Ugotovitev je bila enaka. Celo obdobje velike depresije med leti 1929 in 1933 se je pokazalo kot plodno za nastanek uspešnih podjetij. V desetletju, ko je vladala omenjena depresija, je nastalo nadpovprečno število podjetij, ki so se pozneje prebila med 500 največjih.
Osebno mi je žal vsakega podjetnika, ki je v zadnjem letu moral zapreti vrata. Bilo bi pa enkrat dobro analizirati, kateri podjetniki so zaprli vrata in zakaj. Podrobnejša raziskava bi prav lahko ugotovila, da je bil verjetno velik del njih obsojen na propad tudi brez krize. Pogoji za vstop med tistih famoznih 5 odstotkov so se preprosto spremenili.
Če želite izvedeti, kdo bo v prihodnosti uspešen, preberite na naslednjih straneh poučen članek o Sandiju Češku, ustanovitelju največje slovenske multinacionalke, ki je zrasla iz malega podjetja.
|
|