Izzivi športa – izzivi podjetništva

Avtor: Lidija V. Bricelj | Objava: 11.12.2006

Čeprav je danes v poslovnem svetu težko preživeti samo s pridnostjo in poštenostjo, pa se Jurij Zdovc, eden najboljših igralcev v zgodovini slovenske košarke, tudi v vlogi podjetnika ni odpovedal tema vrlinama.


Jurij Zdovc: »Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem na igrišču in kot trener povsem drug človek: vztrajen, strog in neizprosen, saj veliko zahtevam od sebe in od drugih. V zasebnem življenju pa sem predvsem družinski človek, mož in oče treh otrok.

Jurij Zdovc pravi, da biti vrhunski športnik še zdaleč ni tako enostavno in zabavno, kot se morda zdi na prvi pogled. Vrhunski šport od človeka zahteva popolno predanost, naporne treninge, zato se pogosto zgodi, da športniku zmanjka časa za izobraževanje, družino ... Ko je konec kariere, pa nenadoma zazeva praznina. Tudi sam je potreboval kar nekaj časa, da se je privadil na »normalno« življenje. »Če vrhunskemu športu posvetiš toliko let in se mu predaš z dušo in telesom, ga po koncu kariere gotovo pogrešaš. Sam morda bolj kot igranje pogrešam adrenalin pred tekmo, med njo in po njej, občutke zadovoljstva po dobljeni in razočaranje po izgubljeni tekmi,« pravi Jurij Zdovc. 
 
Na igrišču povsem drugačen kot doma  

Čeprav ima večino lastnosti, ki odlikujejo dobrega podjetnika: samozavest, odločnost, vztrajnost, pripravljenost na tveganje in dobre organizacijske sposobnosti, o sebi ne razmišlja kot o podjetniku. Prepričan je namreč, da je preblag in premalo agresiven, kar zadeva posle. Vseeno so se mu do zdaj sprejete poslovne odločitve odlično izšle.  

»Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem na igrišču in kot trener povsem drug človek: vztrajen, strog in neizprosen, saj veliko zahtevam od sebe in od drugih, v zasebnem življenju pa sem predvsem družinski človek, mož in oče treh otrok,« pojasnjuje Jurij Zdovc. Kot vrhunski športnik je živel v povsem drugem svetu, v katerem je poleg športa zanj obstajala le še družina, po koncu kariere pa je bil postavljen v »kruti realni svet«, kjer pogosto s fer igro ni možno preživeti, še dodaja. Poslovni svet mu tudi zato ni preveč blizu, ker se v njem največkrat odvija boj za preživetje, ta pa je pogosto nepošten, česar iz športa ni vajen. »Umazane igre so v nasprotju z mojimi življenjskimi načeli, saj že od nekdaj zagovarjam poštenost in jo tudi vedno bom. V športu je, vsaj kar zadeva igro, ta še vedno v veljavi, se pa v zakulisju odvija marsikaj nepoštenega, še posebej profesionalizem je vse bolj krut.« Tudi v slovenski košarki trenutno razmere niso preveč rožnate, vseeno pa verjame, da se bo sčasoma to uredilo.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *