Kaj manjka podjetnikom

Boštjan Ložar je svetovalec za strateško vodenje organizacij. V zadnjih treh letih je obiskal več kot 50 gospodarsko najpomembnejših svetovnih držav in raziskoval, zakaj so znana svetovna podjetja uspešna in zakaj slovenska podjetja zaostajajo za njimi. Na podlagi raziskave je definiral deset ključnih zaostankov slovenskih podjetij za vodilnimi svetovnimi podjetji. 

Prvi na vaši lestvici zaostankov je 10- do 15-letni zaostanek slovenskih podjetij pri uvajanju sodobnih menedžerskih konceptov. Kaj konkretno to pomeni? 
Tuja podjetja so se z menedžerskimi sistemi začela intenzivno ukvarjati v šestdesetih letih; takrat so nastali koncepti, kot je matrika SWOT, funkcijske strategije in drugi klasični koncepti, ki še vedno prevladujejo. To so zelo preprosti, a uporabni koncepti. Analizo SWOT, denimo, lahko uporablja vsak podjetnik in mu da dobro začetno analizo. Problem je, ker so bili ti sistemi razviti za statična okolja, zdaj pa se svet tako hitro spreminja, da niso več dovolj. Zato so se po letu 1985 začeli razvijati menedžerski koncepti, s katerimi se da vodenje čim bolj sistematizirati, da se podjetij ne vodi več po naključju in da vodenje ni prepuščeno dobrim odločitvam posameznega menedžerja. Morda je najlepši primer sistem uravnoteženih kazalnikov, ki se ga tudi pri nas že zelo pogosto uporablja. Enako velja za sistem kompetenc, ki so ga tuja podjetja, ki delajo v Sloveniji, začela uporabljati že v začetku devetdesetih let, naša pa šele po letu 2000. Sistem kompetenc pomeni, da podjetje ne sistematizira delovnih mest po stopnji izobrazbe, ampak po tem, kakšna specifična znanja oziroma kompetence potrebuje delavec, da bo uspešen na delovnem mestu. Tretji takšen sistem je reinženiring oziroma optimiranje poslovnih procesov. Ta je bil v tujini v modi v začetku devetdesetih let, pri nas se bolj množično uporablja šele po letu 2000.