Kaj podjetniki resnično potrebujejo v teh časih?

Na vprašanje v naslovu bi lahko odgovorili zelo preprosto: povrne naj se leto 2007! Takrat je bilo svetovno gospodarstvo v obdobju izjemne konjunkture, Slovenija je dosegala visoko gospodarsko rast, posamezne panoge, na primer gradbeništvo, pa so dosegale tudi čez 30-odstotne letne stopnje rasti. Gospodarstvo se je pregrevalo in balon velikih apetitov se je napihoval. Pameten gospodar, tudi podjetnik, si je v cvetočih letih ustvaril nekaj »zaloge«, pa čeprav to zakonsko ni bilo regulirano. Finančnemu zlomu je nato sledil še zlom realnega sektorja in parole o umiku države iz gospodarstva so kar naenkrat zamenjale parole, da mora država sprejeti nujne ukrepe za pomoč gospodarstvu in posameznim podjetjem, ki so se znašla v velikih težavah. Naenkrat naj bi bila tudi država v podjetjih dober in umen gospodar.

 

Prvi ukrepi vlade (subvencije za krajši delovni čas in čakanje na delo) so bili sicer pri podjetnikih in menedžerjih dobro sprejeti, a očitno še niso dovolj prijeli. Podjetja, predvsem mala in srednje velika, pa v tem trenutku najbolj obremenjujeta zagotavljanje plačilne sposobnosti in naraščajoča plačilna nedisciplina. Banke ščitijo in rešujejo predvsem sebe in ne opravljajo temeljnega poslanstva, to je financiranja gospodarstva. Pri tem bi lahko vlada predvsem preko vzvodov v NLB in NKBM hitreje sprostila kreditni krč. Banke se izgovarjajo na nezaupanje med bankami na medbančnem trgu in prav tako čakajo nove ukrepe vlade. Vsi veliko pričakujemo od jamstvene sheme, za katero je z zakonom določena kvota 1,2 milijarde evrov. Za mala podjetja je neugodna omejitev, da se za poroštva lahko potegujejo samo podjetja, ki so v letu 2008 izplačala vsaj 100.000 evrov bruto plač z davki in prispevki!