Kako »vitko« je vaše podjetje?

Avtor: Anita Ivačič | Objava: 09.12.2014

Zaradi omejenih resursov so podjetja prisiljena v optimizacijo na vseh ravneh poslovanja. S pomočjo »metode vitkega štartnika« pa lahko svoj poslovni načrt zastavijo na način, da bo čim bolj jasen, jedrnat in optimalen, z drugimi besedami: vitek. Metoda je uporabna tako za podjetja na začetku razvojne poti kot že uveljavljena podjetja, ki uvajajo nove produkte ali se podajajo na nove trge.


Zagovorniki metodologije vitkega podjetja so prepričani, da je v organizacijah še precej skritih rezerv, čeprav mediji zadnja leta poročajo o finančni, kadrovski, tehnološki in še kakšni podhranjenosti gospodarstva kot tudi javnega in civilnega sektorja. Za zgled postavijo samozagonska podjetja (angl. bootstrapping), ki nastanejo z minimalnimi, večinoma lastnimi viri ustanovitelja, in zato tudi nimajo možnosti, da bi zapravljala. Pa ne le z denarjem, tudi s časom, surovinami, kadri so karseda previdna in ekonomična. Eric Ries jih je poimenoval »vitki štartniki« (The Lean Startup) in delajo po načelu manj je več.

 

V 15 minutah skiciran poslovni načrt

 

Po metodi »vitkega okvirja« (angl. lean canvas model; o metodi »platna« Alexandra Osterwalderja smo pisali v septembrski številki Podjetnika) je začrtan tudi njihov poslovni načrt. Zajema le devet bistvenih točk poslovanja in vse ključne odgovore - od tveganj, neulovljive prednosti izdelka do toka prihodkov in prodajnih kanalov - zgosti v enostavni, jasni tabeli, ki jo lahko narišemo na enem listu papirja.

 

Poslovni načrt po metodi vitkega okvirja »na enem listu«

Z vidika porabe virov so namreč konvencionalni poslovni načrti, v katerega podjetja običajno vložijo mesece dela in angažmaja, nesmiselni in predvsem neekonomični. V vmesnem času se lahko situacija na trgu namreč že povsem spremeni - to še posebej velja za branže, kot je informacijsko-komunikacijska tehnologija, in hitro razvijajoče se trge - in se pojavijo alternativni ponudniki rešitev. Poleg tega predpostavke in domneve še niso preizkušene na trgu, zato obstaja precejšnje tveganje, da načrtovani finančni tok ni realen.

 

Ali obstaja problem za našo rešitev?

 

Na začetku je vedno ideja. Ideje so sicer poceni, a njihova uresničitev je lahko precej zamudna in draga, še posebej, če se trg ne odziva nanje. Tako se novopečeni podjetnik v zagonskem podjetju, razvijalec novega produkta v obstoječem podjetju ali tržnik, ki targetira nove trge, soočajo z isto dilemo: ali je ideja sploh smiselna, da bi jo razvijali naprej in trošili vire. Metoda vitkega štartnika smiselnost ideje preverja s pomočjo naslednjih vprašanj:

- Ali je problem rešljiv? (izvedljivost),

- Ali gre za storitev ali izdelek, ki ga kupci potrebujejo oziroma želijo? (trg),

- Ali so zanj(o) pripravljeni plačati in koliko? (upravičenost).

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"