Kakšen je pravi gospodar?

Dr. Janeza Ruglja, razvpitega avtoritarnega psihiatra, pozna vsa Slovenija. Nekateri so mu hvaležni za njegovo delo, drugim ob njegovih izjavah ali zgolj ob omembi njegovega imena naraste pritisk. Kljub vsem polemikam o njegovih metodah mu pacientov v zasebni ordinaciji nikoli ne zmanjka. Trdi, da je njegova radidalna psihoterapija zelo uspešna – vendar samo za tiste, ki so se resnično pripravljeni podati na pot samouresničevanja.  

Vitalen petinsedemdesetletnik, ki se noče upokojiti, dela do štirinajst ur na dan. Da dr. Rugelj svoje delo gradi na avtoriteti, nam postane jasno v trenutku, ko zapeljemo na njegovo dvorišče. Stroga pravila parkiranja, natančno označena pot do ordinacije ter napisi o prepovedi kajenja in vstopa z žvečilnim gumijem. Pritisnila sem na zvonec, se postavila v položaj mirno in bila pripravljena na vse.  

Dr. Rugelj, za vami je dolgoletno delo z ljudmi različnih poklicev in izobrazbene strukture. Kaj vam najprej pride na misel, če govoriva o podjetnikih?

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

To področje je raziskoval in oblikoval Jaka Vadnjal. Njegova spoznanja v celoti sprejemam. Če ima žena enakopravno besedo v moževem podjetju, utegne to hitro propasti. Žena je pri možu lahko zaposlena kot tajnica, ne more pa biti enako veljavna in odločujoča solastnica. Podjetnik ima tajnico, obiskovalke, in če je navzoča žena, vohuni; lahko ima tudi ljubosumnostne izhade, kar vpliva na poslovno kredibilnost moža.  Če se žena ne potrudi, da bi bila erotično zelo privlačna, pa ima vseeno posesivni odnos do moža, se do njega obnaša zločinsko. Možje, ki imajo posesivne žene, shirajo, če se ne podajo na pot odsotnega moža in očeta: najdejo si paralelno ženo, posvetijo se potepuški dejavnosti (komercialisti, trgovski potniki, delo v tujini ...) ali pa zdrsnejo v alkoholizem, v skrajnem primeru pa gredo na štrik.  

Pravite, da je žena pri možu lahko zaposlena le kot tajnica ali referentka za določeno področje … 

Še bolje je, če si moški izbere tajnico, ki ni njegova žena. S tajnico je dobro vzpostaviti obetajoč erotični odnos in potem ta ženska zvesto dela za tega moškega, če ima lastnosti gospodarja. Seveda se ne sme spustiti v uresničenje svojih erotičnih obljub, lahko pa jo igra. Neki evropski psihiater je bil trideset let v obetajočem odnosu s svojo socialno delavko. In se je upokojila, ne da bi se je dotaknil.  

Podjetništvo je torej domena moških? 

To je moški svet, ki ga ženska ne more do konca razumeti, kaj šele obvladati. Odnosi so tekmovalni, nevoščljivi in zarotniški. Moški se združujejo v skupine in se zarotniško obnašajo do neke druge skupine. To je normalen boj za obstoj, saj sta tekmovalnost in konkurenca neizprosni. V Evropi dnevno propade štiristo podjetij, deset moških naredi samomor. Ženske ne razumejo, kako težko je moškemu priti na vrh, kako težko je biti uspešen. Tudi sam sem moral ogromno vložiti, da sem dosegel svoboden in neodvisen položaj.  

Kaj pa ženske, ki se lotijo podjetništva? 

Morda jim uspe, ampak le na račun svoje ženskosti. Gre za nevrotično obsedenost s poslovnim uspehom, kar je izraz socialne invalidnosti, zapravljene ženskosti. Kaj naj moški s tako žensko, razen če se hoče zahrbtno polakomniti njenega imetja. Taka ženska je dekoncentrirana, nesposobna predaje, nevoščljiva moškemu, ki mu bolje uspeva, obenem pa bi rada zavarovala svojo osebnost in svoje imetje pred njim.  

Toda žensk, ki se odločajo za samostojno podjetniško  pot in za kariero, je vedno več. Danes se od žensk pričakuje, da niso le žene in ljubice, ampak da imajo tudi uspešno poklicno ali poslovno kariero. 

V zadnji številki revije Ampak ameriška sociologinja piše: »Ženske smo se vrhunsko izobrazile, zasedle vrhunska mesta v politiki, kulturi in umetnosti, se poročile, rodile in se znašle v dolgočasnem stanju.« Zakaj? Zato ker taka ženska ni več zanimiva, ker pride domov ob petih ali šestih, otroci so na cesti že opiti ali zakajeni, ona je utrujena, histerična in mračnjaška. Kaj naj moški s tako žensko? Raje gre v bordel ali pa ima virtualni seks. Ženska mora biti ljubica, mati, gospodinja. Za potešitev svoje tekmovalnosti z moškimi pa lahko dela v kakšni dobrodelni organizaciji. Tista, ki hoče tekmovati, pa ne more nikoli doseči moškega, poleg tega pa se izčrpa in ni uporabna niti za ljubico.  

Po vašem mnenju v družinskem podjetju ni mogoč enakovreden partnerski odnos med moškim in žensko? 

Nemogoče, ker si ženska nikoli ne more pridobiti takšnega znanja kot moški. 

Tole mi boste morali natančneje razložiti.  

Moški in ženska sta že genetsko različna. Ženska predvsem misli, da se mora izkazati z nosečnostjo in rojstvom. Takoj ko se ženska odloči, da zanosi in rodi, je že oplela v tekmovanju z moškimi, pa tudi s tistimi ženskami, ki nočejo roditi, tako da je njena usoda povsem zapečatena. Enega leta ali dveh, ki ga ženska »izgubi« z rojstvom, se na področju izobraževanja in pridobivanja novih znanj, nujno potrebnih za uspeh, ne da nikoli več nadoknaditi. To, da hočejo ženske tekmovati z moškimi, je norost, ki jo prinaša agresivni feminizem, čeprav je feminizem normalen odziv na stoletno zlorabljanje moških. Ženske bi morale izkoristiti možnost političnega odločanja in si izboriti pravico, da do mature svojih otrok delajo le  skrajšani delovni čas. Če hoče ženska  prosperirati, mora odigrati svojo žensko vlogo: to je biti ljubica, mati, gospodinja in organizatorka družinskega življenja. 

Vendar pa na to, da se ženske posvečajo karieri, ne vplivajo le feministična gibanja, ampak tudi pričakovanja moških, ki si poleg žene, gospodinje in ljubice želijo tudi prinašalko denarja.  

To so posledice globalizacije, saj celo v ZDA ljudje iz srednje plasti ne morejo več shajati z eno plačo. Poleg tega je čedalje več moških, ki so poslovno kilavi. 

Toda teh je vedno več. Lahko rečemo, da so kilavi dedci in ambiciozne ženske posledica spremembe tradicionalne družbene in družinske strukture? 

Razumljivo. Gre za patologijo sodobne družbe in družine. Pravi prebivalec Zemlje je lahko samo kmet in kmetica. Vse ostalo so artefakti. Kmet je bil gospodar, popoln svobodnjak, ki je plačal le davek. Jasno je bilo, kaj pomeni moški in kaj ženska, kdo za kaj odgovarja, kakšne so njune naloge. Če hoče biti moški pravi moški, mora doseči stopnjo gospodarja. Kdor ni gospodar, je ničla. Sodoben moški, razen redkih izjem, pa ni več gospodar, ampak mezdni delavec.  

Bi lahko rekli, da je podjetnik dosegel stopnjo gospodarja, saj razpolaga z lastnim imetjem in ga upravlja?  

Človek s svojim podjetjem bi lahko dosegel to stopnjo, a seveda le, če ima vse za to potrebne lastnosti. Lastno podjetje ni zagotovilo za to. Gospodar mora znati gospodariti s svojim premoženjem in premoženjem drugih. Biti mora skrben, dober organizator, preračunljiv, paziti mora na denar, ga pametno investirati in imeti mora tajnico ter razne pomočnice in pomočnike. Pravi gospodar je bister, razgledan in duhovno razvit, z ženo mora razviti dober odnos, da skupaj skrbita za osebnostni in duhovni razvoj.  

Ste kdaj razmišljali o razlogih, zaradi katerih se ljudje odločajo za podjetništvo? Je to želja po samostojnosti, moči, denarju? 

Je več razlogov, ampak pravi razlog je le samostojnost. Ljudje, ki nimajo teh lastnosti, tudi ne morejo biti dobri podjetniki. Dober podjetnik je lahko vsak, pa naj bo to čevljar, zidar, elektromonter, ki lahko dobro funkcionira na področju svoje komune, če je sposoben, delaven in če premaga konkurenco. Treba pa je upoštevati, da dnevno v Evropi propade štiristo podjetnikov. Biti moški, postati moški in gospodar je tako težko in ženskam je to nedoumljivo.  

Omenili ste, kaj se dogaja v družini in partnerskem odnosu, če se ženska posveča karieri. Ali podobnih posledic ne prinese tudi odsotnost moškega, ki se posveča svojemu podjetju? 

Gospodar mora poskrbeti za štalico, pripeljati kravico, zaploditi telička in ženi omogočiti svobodno enoletno simbiozo z dojenčkom. Po enem letu pa mora vstopiti v življenje otroka in ga vključevati v moške igre, ker je nadaljevanje simbioze otroka z materjo škodljivo. Oče mora biti dodatna figura. Moški otroke vzgaja po mehanizmu vzgleda. Če je delaven, pošten in uspešen in če ima korektne odnose z ženo, sosedi, prijatelji, potem je to vzgled, ni mu treba še govoriti. Žena pa mora v kritičnih situacijah prikimavati možu, ne sme se mu postavljati po robu, razen če mož odpne pas. Moški mora vzpostavljati red. Otrokom mora postaviti meje, zid in pravila.  

Kaj menite o avtomobilih in drugih simbolih, s katerim se podjetniki radi postavljajo? 

To je patologija ljudi, ki se jim je zahotelo svobode in možnosti samouveljavljanja. Dokazovanje pomembnosti moškega z dragim avtom je navadno »afnanje« in domišljavost, zaradi katerih služi avtomobilska industrija. Domišljavi in bogati podjetniki bi morali, če bi bili pravi gospodarji, raje investirati v sredstva, razvoj in izobrazbo - svojo, tajnice in otrok, te naj šola na elitnih šolah.  

Ko sva že pri dodatni opremi uspešnih moških, ne moreva mimo ljubic in mlajših spremljevalk.  

Do tega pride, če se žena zanemari, če leži ko klada in se možu izmika. Druga pa ponuja, hoče avanturo, denar, doživetje. To je vedno bilo in vedno bo. Če hoče ženska imeti in obdržati moškega, mora imeti čas za to. Imela ga bo, če se opredeli za ljubico, ženo, mamo in tri ure na teden deluje v kakšnih dobrodelnih dejavnostih, ne pa, da je polno zaposlena. Moški je po štiridesetem letu pripravljen presedlati iz svojega v tuje gnezdo. Več kot deset, petnajst let živeti z ženo, ki se ne trudi za erotični, intelektualni in kulturni razvoj je dolgčas. Kratko in malo se naveliča. Včasih so ljudje umirali mlajši, tako da niso tako dolgo živeli skupaj. 

Imate kakšen nasvet za vse, ki se ukvarjajo s podjetništvom? Kako naj postanejo pravi moški in gospodarji?

Predlagam, da se združijo in formirajo seminar za ozaveščanje podjetnikov. Pripravljen sem organizirati takšen seminar in jim pomagati, da pridejo do modrosti. Če hočejo uspeti, se morajo usmeriti v zdravo življenje brez cigaret, ne smejo preveč in prepogosto piti, morajo se redno rekreirati in se truditi za vzpostavitev ustreznega partnerstva  in starševstva ter v zasebnem življenju gojiti skromnost, ne pa se razdajti in blefirati. To so moji nasveti, ki pa jih ni mogoče v celoti sprejeti in uveljavljati brez pravega treninga in izobraževanja o umetnosti življenja in partnerstva. Vsega tega se ne more nihče naučiti sam, pač pa samo v veliki skupini pod meritornim mentorstvom. In še to: moške ne more v celoti uspeti, če s svojo ženo ne vzpostavi globoko duhovno vzajemno empatijo.