Kaznjenci z otoka Trečić

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 09.03.2009

Vlada v podjetniške institucije nastavlja ljudi, ki si želijo od tam čim prej pobegniti.



Osmi poverjenik je eden najbolj priljubljenih in največkrat nagrajenih romanov na Hrvaškem v zadnjih letih, ki je izjemno priljubljen tudi pri nas. Govori o ambicioznem politiku Siniši Mesnjaku, ki ga zalotijo v sumljivem stanju v družbi nočnih lepotic. Šef stranke ga v strahu pred medijskim škandalom in okrnjenim ugledom stranke začasno pošlje na otok Trečić (ime je izpeljano iz imena otoka Prvić, gre pa za izmišljen najbolj oddaljen naseljeni hrvaški otok). Tam naj bi poskušal izpeljati lokalne volitve.
 
Ko nesrečni povzpetnik prispe na Trečić, spozna dve stvari: prvič, da je otok pravzaprav svet zase, v katerem živijo po svojih pravilih v glavnem ostareli povratniki iz Avstralije, skupaj z njimi pa še nekdanja porno igralka, bosanski pustolovec in aboridžinka. In drugič, enaka naloga je bila pred njim zaupana že sedmim poverjenikom, ki so vsi po vrsti z otoka zbežali ali pa zblazneli.
 
In kaj ima zgodba o nesrečnem politiku na kazenski misiji skupnega s slovenskim podjetniškim vsakdanom? Tudi v Sloveniji obstajajo otok Trečić in Siniše Mesnjaki. Gre za ljudi, željne politične funkcije, ki jih politični vrh pošlje na začasno delo v katero od institucij za »razvoj podjetništva.« Bodisi je to zanje kazen bodisi čakalnica na boljšo službo. Tam ostanejo kolikor se da kratek čas, potem pa si pomagajo na bolje ali obupajo in odidejo iz političnega življenja. Spomnimo se samo, koliko funkcionarjev se je v zadnjih letih zamenjalo na Japtiju in na Direktoratu za podjetništvo. Slednjega zdaj vodi Miran Pleterski, pred njim ga je začasno vodil Janko Burgar, še pred njim Andrej Kitanovski, ki jo je z ministrstva hitro pobrisal. Še več nesrečnikov je doletela ekspedicija na Japti – po Božu Marotu in Zdenki Kovač ga je komaj 14 mesecev vodil Franc Hoffmann, ki so ga mediji razkrinkali, da naj bi med vodenjem državne institucije upravljal tudi zasebno podjetje. Maja 2007 ga je zamenjal Peter Ješovnik (prišel je iz veliko prestižnejše Službe za evropske zadeve), a je prejšnji mesec vladi že podal odstopno izjavo.
 
Razvoj podjetniškega okolja je izjemno resna funkcija, zato je prav neverjetno, kako brezbrižno se je loteva vsaka vlada. Kako lahko pričakujemo resno, nepretrgano podporo podjetništvu, z ukrepi, ki si načrtno sledijo več let, če pa se vodilni ljudje menjavajo v povprečju na dve leti; in vsak, ki pride, porabi leto dni, da vsaj približno spozna potrebe podjetnikov. Saj ne, da bi v »podjetniških institucijah« želeli dosmrtne Dimitrije Ruple, a prav tako v njih ni mesto za politične muhe enodnevnice.
 

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"