Krediti, naročila, plačila

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 07.09.2009

Lahko sicer upate, da bo država odpravila plačilno nedisciplino, a do takrat raje intenzivno iščite kupce, ki vam bodo zanesljivo plačali.



V tej številki objavljamo intervju z enim najbolj nenavadnih evropskih podjetniških predavateljev − Geoffom Burchem. Med drugim trdi, da kreditni krč ni taka težava za podjetnike, kot se govori. Trditev utemelji s tem, da so pravi podjetniki po naravi iznajdljivi, prilagodljivi in da tudi brez sodelovanja bank najdejo prave rešitve. V bistvu jih bo aroganca bank motivirala, da bodo spet začeli razmišljati inovativno, kar so v času hitre rasti nekoliko zanemarili.
 
Skoraj bi mu lahko očitali preveč idealiziranja, če ne bi v teh dneh OZS objavila rezultate ankete o poslovanju v prvi polovici tega leta, ki jo je opravila med svojimi člani. Ne samo, da podjetniki težavam pri financiranju niso dali velikega pomena, za večino je to skoraj zanemarljivega pomena. Da imajo v času recesije največ težav zaradi težavnejšega financiranja, je izjavilo komaj tri odstotke anketiranih podjetnikov. In še pri tej številki povprečje dvigujejo podjetniki iz kmetijske dejavnosti.
 
Anketa kaže, da je v dosedanjem poteku recesije podjetnike in podjetja najbolj prizadel izpad naročil. Kar 41 odstotkov jih je izpad naročil postavilo na prvo mesto trenutnih težav; vsakemu tretjemu so se naročila zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Na drugem mestu največjih težav je plačilna nedisciplina, sicer kronična težava slovenskega gospodarstva že vse od začetka devetdesetih let.
 
Vlada je za odpravljanje likvidnostnih težav v zadnjem letu sicer sprejela nekaj ukrepov. Med njimi podjetniki v omenjeni anketi za najkoristnejša štejejo skrajšanje roka za vračilo DDV in nižjo akontacijo davka od prihodka pravnih oseb. Ti ukrepi lahko omilijo likvidnostno stisko, ne bodo pa odpravili obeh največjih težav. Torej, ne bodo prinesli novih naročil in ne bodo odpravili plačilne nediscipline. Podjetniki zato kot najbolj potreben ukrep, ki bi ga morala sprejeti vlada, navajajo strožjo zakonodajo glede plačilne discipline. A nihče še ni našel formule, s katero bi lahko prisilili k rednemu plačevanju tistega, ki zaradi neplačnikov tudi sam ne more plačati. V anketi jih je četrtina priznala, da tudi sami zamujajo s plačili. Verjetno je takih še več.
 
Ker ne verjamem v skorajšnji konec recesije, čeprav smo ga po mnenju nekaterih že pričakali, bo treba (predvsem pri sebi) iskati drugačne rešitve. V tej številki Podjetnika jih boste našli kar nekaj. Preberite, na primer, kaj pravi uspešen postojnski podjetnik Edvard Progar, ki svoje izdelke prodaja v 40 državah. Namesto da bi tarnal, ker mu največji evropski kupci drastično zmanjšujejo naročila, je odločen: usmeriti se je treba na nove trge, v Azijo in Afriko. In to dejansko tudi počne. S pomočjo države ali brez nje.
 

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"