Maček v žaklju

Avtor: Martina Budal | Objava: 06.04.2012

ACTA je s stališča slovenskega podjetnika, ki ima razvoj, produkcijo in intelektualno lastnino, ki mu daje konkurenčno prednost, koristna.



Cariniki na meji odkrijejo vsako leto več kakor 100 milijonov ponarejenih izdelkov, namenjenih v naše domove in podjetja. Po podatkih EU so te količine vse večje. Kar osem milijard evrov letno bi gospodarstvo EU prihranilo, če bi ustavilo ponarejanje in piratstvo. V sedanjih časih bi bil ta denar, ki ga sedaj poberejo prevaranti, dobrodošel vsem, podjetjem in državam. Pa vendar med podjetji ni enotnega mnenja, ali je način, na katerega so se države tega lotile, pravi.

Govorimo seveda o ACTI, trgovinskem sporazumu, ki ga je podpisala tudi Slovenija. Njen podpis še vedno drži, četudi se je veleposlanica na Japonskem, ki je v imenu Slovenije sporazum podpisala, zanj domači javnosti opravičila. Glavni očitek javnosti je bil, da bo sporazum cenzuriral internet, manj pa je bilo govora o njegovem vplivu na gospodarstvo.

ACTA je s stališča slovenskega podjetnika, ki ima razvoj, produkcijo in intelektualno lastnino, ki mu daje konkurenčno prednost, koristna. Prave analize, kako in v kolikšni meri, pa na našem gospodarskem ministrstvu niso opravili, čeprav je Slovenija v času svojega predsedovanja oblikovala smernice EU za pogajanja o sporazumu. Ne vemo, katera podjetja in posamezniki bodo na boljšem, ne vemo, koliko nas bo to stalo, ne vemo, kako bodo sankcionirani kršitelji. Smo torej kupili mačka v žaklju?

Vsi, ki jih avtorsko pravo zadeva, se strinjajo, da je zakonodajo treba prilagoditi digitalni dobi, saj je zaščita avtorskih pravic, ki ima svoje korenine še v Gutenbergovem času, zagotovo zastarela. Pritožujejo se avtorji, uporabniki, institucionalni uporabniki in tudi različne industrije. Vendar ACTA bi marsikateremu od njih le zakomplicirala življenje. In kot lahko preberete n naslednjih straneh, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič opozarja, da moramo o načinu zaščite soodločati vsi zainteresirani, ne le nekateri, in ne tako, da zaščitijo le lastne interese, konkretno interese zabavne industrije, ne pa interesov vseh avtorjev.
 
Enostranske in vsiljene rešitve ne prinesejo odrešitve. To lekcijo bi doslej že morali osvojiti.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *