Na enem sejmu kupci tudi iz več kot 150 držav

Avtor: Andrej Prpič | Objava: 08.09.2012

Povečuje se zanimanje za vodilne sejme med podjetji v uspešnih državah, še bolj pa v tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Kaj pa mi?


(Foto: Tadej Bernik)

Česa se lahko nadejajo Celjski sejem od 45. MOS in naši sejmarji nasploh v letu 2012 in naprej? Če sodimo po Nemčiji, vodilni državi v tej dejavnosti, so obeti dobri. Nemška sejemska industrija je namreč lani zabeležila najvišjo rast po letu 2007: razstavljavcev je bilo na 134 vodilnih sejmih za dobre tri odstotke več, obiskovalcev za štiri, razstavnih površin pa so sejmarji prodali za pet odstotkov več. Letos naj bi bilo razstavljavcev še za približno tri odstotke več, obiskovalcev in prodanih površin pa za odstotek.
 
Po poročanju sejemskega združenja AUMA so Nemci še povečali naskok pred evropskimi konkurenti od začetka zadnje krize. Predvsem sejmi v južni Evropi so postali zaradi krize manj zanimivi, podjetja iz teh držav pa zdaj še bolj pogledujejo po nastopih v Nemčiji (pa tudi drugod), saj v obupu iščejo nove kupce po vsem svetu. Nemci pa jim ponujajo prav to: iz leta v leto povečujejo delež tujih obiskovalcev in razstavljavcev z vsega sveta na svojih sejmih. Z drugimi besedami: na enem nastopu lahko dosežete kupce tudi iz več kot 150 držav.
 
Da se povečuje naval podjetij iz južne Evrope, smo iz klepetov s kolegi iz teh držav vedeli že občutno pred objavo uradnih statističnih podatkov. Iz Grčije, Španije in Portugalske je prišlo od pet do deset odstotkov več razstavljavcev. Kaj lahko ob tem povemo zastopniki tujih sejmov v Sloveniji? Tudi sami opažamo večje zanimanje, sicer ne toliko, vendar predvsem za sejme v Nemčiji, v prej omenjenih državah pa zelo povprašujejo tudi po sejmih, ki jih Nemci organizirajo drugod po svetu. Nemške sejemske hiše so namreč močno prisotne na Kitajskem, v Rusiji in Indiji, na Japonskem, pa tudi na Bližnjem vzhodu ter Južni Ameriki. ZDA so v tem smislu morda nekoliko posebna zgodba, a tudi tam najdemo kar nekaj dobrih »nemških« sejmov. 
 
Žal gre pri novih razstavljavcih pogosto za »sejemske nastope po sili«. To pomeni, da podjetje pomisli na to trženjsko orodje šele, ko že kar pošteno zabrede v težave. Običajno prepozno, torej. Če so v teh podjetjih voljni prisluhniti nasvetom, se da celo v kratkem času dobro pripraviti tako sejemsko ekipo kot sam nastop. Problem je drugje: običajno so namreč potrebni trije nastopi na nekem sejmu, da se začne naložba vračati. Za podjetja v težavah je to preveč.
 
Ob tem, da je na nemških sejmih lani (med drugim!) nastopilo še po približno 13 odstotkov več razstavljavcev iz Rusije in Turčije, je to dobra novica za Nemce, slaba za Slovenijo: vse to so namreč znamenja, da se bo konkurenca še bolj zaostrila (kot že rečeno, učinki se pokažejo z zamiki). Pri tem pa smo maja v Düsseldorfu na posvetu sejemskih zastopnikov iz osrednje, južne in vzhodne Evrope ter Turčije (vnovič) ugotovili, da imamo v Sloveniji enega najslabših sistemov podpore sejemskim nastopom v tujini. Na tem področju Slovenija Evropi že od svojega rojstva dokazuje, da je ena najbolj varčnih držav na svetu. Evropa to dobro ve, saj vsak dan gleda, kako vsemu svetu na očeh glodamo že stokrat preglodane kosti, stare tudi 70 let ali celo več, gospodarstvo pa se iz dneva v dan bolj krči.
 
Andrej Prpič
zastopnik Düsseldorfskega, Frankfurtskega in Nürnberškega sejma

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"