Namesto problemov vidim rešitve

Avtor: Vesna Vilčnik | Objava: 12.02.2013

Ko človek kot nepopisan list papirja stopi na svojo življenjsko pot, deluje ta skrivnostna in nepredvidljiva, ko pogleda nanjo z leti izkušenj nazaj, pa postane povsem logična in smiselno povezana. Lučki in Niku Klanšku je bilo podjetništvo položeno že v zibel, uspeh sta morala prigarati sama.


Lučka Klanšek s sinom Nikom: »Slabo je otroku dati posel, ne da si mu privzgojil potrebne veščine in delovno disciplino. Če pa ti je to uspelo, je pomembno tudi, v katerem starostnem obdobju se zgodi predaja posla.«

Lučka Klanšek se je rodila v podjetniškem okolju, v družini, ki ji je podjetništvo še v časih, ko le-to ni bilo zaželeno, kaj šele spoštovano, predstavila z ljubeznijo. Na podjetništvo je že od mladih nog gledala kot na nekaj dobrega in z veseljem ter radovednostjo pomagala pri ustvarjanju skupnega družinskega posla. Pri 11 letih je s pomočjo profesorja likovnega pouka ustvarila znak za družinsko blagovno znamko, ki je kot ena redkih zaživela leta 1968. Lučka je študirala ekonomijo, pri vstopu v polnoletnost pa od očeta prejela štiri kavne avtomate, s katerimi je začela svojo osebno podjetniško pot.
 
»To so bili časi, ko so najpodjetnejši fantje prodajali knjige po hišah, dekleta pa so ekonomijo sicer študirala, vendar so le redka tudi že imela svoj posel. Študij in posel sta se smiselno dopolnjevala v teoriji in praksi in v kratkem sem imela 100 avtomatov za kavo po vseh večjih tovarnah v Sloveniji,« pove Lučka Klanšek in mi zaupa še kako je direktorje podjetij očarala s svojo mladostno zagnanostjo in navdušenjem, predvsem pa z dobrim produktom in storitvijo. »Spomnim se nekega direktorja, ki ni popustil in sem mu rekla, da upam, da se bo kmalu upokojil,« v smehu pove Lučka, ki je zavrnitve in ovire vedno doživljala kot izziv in ne kot nepremostljivo težavo.
 
Avtomate za kavo je pozneje prodala enemu od zaposlenih, sama pa ustanovila podjetje Nektar. To je bilo v 90-tih eno najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, ki je s svojimi produkti že razstavljalo na sejmih tako v Ameriki kot tudi na Japonskem. V tistem času je bila tudi že poročena in ločena ter mati sina Nika. »Vse poslovne in osebne težave sem vedno reševala tako, da sem se odločila za nadaljnje izobraževanje, običajno pa sem tudi menjala okolje. Tako sem dobila zagon za naprej, v novem okolju pa spoznala drugačne ljudi in pogled na življenje se je spremenil,« pove Lučka, ki je najprej končala študij na ekonomski fakulteti, pozneje še MBA na Bledu, leta 2001 postala magistra kadrovskega menedžmenta, leto pozneje pa opravila še program OPM (poslovni program za lastnike in menedžerje v podjetjih) na poslovni šoli na Harvardu. »Študirala sem v družbi velikih svetovnih podjetnikov in spoznala, da niso nič bolj pametni ali sposobnejši od mene, samo v bolj spodbudnem okolju so delali,« pove Lučka, ki se je v tem času še enkrat poročila, dobila hči Nino in se ponovno ločila.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *