Nič nas ne sme presenetiti

Avtor: Vito Komac | Objava: 08.10.2012

Kriza se »zgodi« veliko prej, preden zares izbruhne. Je latentno prisotna v vsakem podjetju, v vsakem sistemu, tudi v projektu. Nihče ni povsem imun nanjo. Ne pekarna za vogalom, ne proizvajalec lokalnega piva, ne multinacionalka, ne globalni proizvajalec.


(Big Stock Photo)

Krizno ukrepanje se začne s kriznim komuniciranjem. Dobra priprava in izvedba lahko zmanjšata neizbežno škodo, slabo izpeljano in napačno komuniciranje pa lahko podjetje spravi v resne težave, celo v stečaj. Zato se moramo na krizo vnaprej pripraviti. Kako? Tako, da predvidimo mehanizme in procedure, ki jo bodo pomagali hitro sanirati in minimalizirati škodo, ki jo bo podjetje ali kdo drug utrpel zaradi medijske pozornosti.
 
Morda se nekateri spomnite razkritja višine plače našega nekdanjega predsedniškega kandidata pred desetimi leti. Je omenjeni morda slab človek, ki je skregan s sosedi, ki pretepa svoje bližnje, ki vozi pijan ali kaj enako nesprejemljivega? Ne, nikakor ne! Velika večina ljudi prav gotovo meni, da je vsega spoštovanja vreden človek, pokončna osebnost, izjemen strokovnjak in vodja. Pa ga je napačno komuniciranje po nasvetu njegovega štaba tedaj vseeno pahnilo v globoko krizo. Objava višine njegove plače ga je s 45-odstotnega ratinga pahnila na zgolj 3 do 4 odstotke in na zadnje mesto, da si do volitev ni mogel opomoči, medtem ko so v intervjujih vedno znova in vsevprek pogrevali vprašanje njegove plače (ki je bila, seveda, odstopajoča od povprečja, a nedvomno primerna njegovi visoki strokovnosti) - kot da bi bilo to bistveno za to, ali je primeren za predsednika države. Kako se je to moglo zgoditi? Zaradi slabega, predvsem napačnega komuniciranja z volivci!
 
Tudi resna industrija, kot je avtomobilska, ima svoje krize. Kolikokrat se zgodi, da znana znamka pokliče vse lastnike letnika xy v servisne delavnice, da bi jim odstranili tovarniško napako in jih ob tem še malce nagradili? Pogosto. Vendar gre za pričakovane situacije, ki ne zbudijo velikega hrupa v javnosti, saj je komuniciranje izbrušeno in pričakovanja kupcev znana.
 
Pa Daimler Benz, ko se je model A obračal na glavo pri »losovem« testu? Skoraj bi bankrotirali: niso reagirali dovolj hitro, dovolj energično, niso se nemudoma opravičili javnosti in se vrnili za risalne deske in računalnike. Ne, namesto tega so dvomili v novinarja, ki se mu je ob bok postavila vsa srenja avtomobilističnih novinarjev sveta, ki so iz neznanega Finca naredili mučenika in družno pljuvali po morda najuglednejši avtomobilski znamki sveta.
 
Skupno usodnim aferam in afericam je prav gotovo neprimerno komuniciranje v kriznih razmerah. Na morebitno krizo se moramo pač pripraviti.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *