Nova medičejska doba

Priče smo pravcatemu razcvetu knjig na temo ustvarjalnosti. Pred dvema mesecema smo prikazali knjigo Čisto novi možgani (A Whole New Mind) Daniela H. Pinka, tokrat pa vam bomo predstavili zanimive ideje Američana Fransa Johanssona v knjigi Medičejski učinek (The Medici Effect). Naslov se navezuje na slavno družino iz Firenc, ki je ob tem, ko je silno bogatela, v Firence privabila številne umetnike in učenjake in tako pomembno vplivala, da se je začela renesansa. In v tej modrosti, da sestavljanje in križanje idej samo po sebi prinaša velike intelektualne preskoke, je za Johanssona recept, kako se bo danes zgodil nekakšen veliki val ustvarjalnosti.  

Križanje idej (angleško: intersection) Johansson vidi povsod oziroma trdi, da je možno povsod. Tako opisuje, kako je arhitekt Mick Pearce v Harareju, torej v tropskih krajih, zgradil poslovno zgradbo, ki ne uporablja klimatskih naprav. Rešitev za hlajenje si je »sposodil« od termitov, ki ves čas zapirajo in odpirajo različne podzemne prezračevalne rove in tako ohranjajo stalno temperaturo v svojem termitnjaku. Drug ekstrem je investitor George Soros, ki je prepričan, da velikost ne pomeni avtomatičnega dostopa do resnice. Od tod njegov projekt Odprte družbe, to je podpora alternativnim oblikam informiranja, in od tod, pravi Johansson, tudi njegova vera, da lahko bolje predvidi valutne premike kot na primer Angleška banka. Kar mu je nekega popoldneva leta 1992 prineslo milijardo dolarjev. Bolj »prizemljen« primer križanja idej pa je zgodba o newyorškem kuharju švedskega rodu Marcusu Samuelssonu, ki je zaslovel na kulinaričnem področju tako rekoč čez noč z novimi in nenavadnimi jedmi, v katerih je skupaj sestavil to, česar si prej še nihče ni upal ponuditi skupaj, na primer karamel in jastoga ali lososa z indijsko omako (pri Samuelssonu gre ponavadi za kombinacijo kakšne morske hrane, kar je njegova švedska tradicija, s povsem »odštekano« prilogo).

Iz teh in drugih podobnih detajlov Johansson sklepa, da se vrača doba Leonarda da Vincija, velikega generalista. Potem ko se je vsa stoletja od renesanse naprej človeško znanje cepilo na vedno nove discipline, je zdaj v modi nasprotni trend, in to vsepovsod, tudi v znanosti in politiki. Johansson citira podatke, ki govorijo o tem, da se spreminja narava študija. Vse več študentov kombinira različne smeri, na primer matematiko in fiziko, biologijo in kemijo, ekonomijo in psihologijo in tako naprej. Če želi danes znanstvenik razvozlati, kako se vede denarni trg, je zelo verjetno, da bo našel povsem svežo primerjavo in se oprl na primer na matematične formule, ki opisujejo kak biološki pojav.