|
|
||
Novosti pri javnih naročilihNova zakonodaja je deloma ugodila pripombam podjetnikov, saj je glede javnih naročil formalno prožnejša in nasploh prijaznejša za ponudnike. Nekaj novosti pa je pisanih na kožo tudi naročnikom.
Zakonodaja na področju javnih naročil je letos doživela dve večji osvežitvi. Najprej je že januarja začel veljati novi Zakon o javnem naročanju, nato pa smo tik pred dopusti dobili še spremenjeni Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja.
Kdor se pogosteje srečuje z javnimi naročili, ve, da so bile spremembe potrebne. Podjetniki so se pritoževali posebno nad birokratskimi postopki, kupi zahtevanih dokumentov in nepreglednostjo izbire najugodnejših ponudnikov. Nekaj izmed navedenih pripomb sta nova zakona odpravila, ne pa vseh. Revizijski zahtevki hitro naraščajo
V nadaljevanju si bomo pogledali, koliko je sploh pritožb zaradi postopkov javnega naročanja. Državna revizijska komisija je leta 2006 prejela v odločanje 640 zahtevkov za revizijo, kar je skoraj za 30 odstotkov več kot leto prej. Ocena skupne vrednosti obravnavanih zahtevkov za revizijo je bila 521 milijard tolarjev ali več kot dvakrat več kot leto prej. Ponudniki so največ zahtevkov za revizijo vložili na razpise, ki so jih objavili ministrstvo za zdravje, DARS in ministrstvo za javno upravo. To so tudi naročniki, ki so objavili daleč največ javnih naročil. Kolikšen delež od vseh javnih naročil je podlegel reviziji, nam ni uspelo izvedeti. Na ministrstvu za finance poleti še niso imeli podatka o vseh naročilih, ki so jih lani objavili zavezanci. Znano je samo, da javna naročila v zadnjih letih niso naraščala tako hitro, kot so naraščali vloženi zahtevki za revizijo. Iz tega bi lahko sklepali, da so ponudniki zaznali več kršitev zakonodaje. Predsednik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil Samo Červek pojasnjuje, da so razlogi za rast revizijskih zahtevkov tudi povsem banalni. »Prejšnji zakon o javnem naročanju je bil tog in je od ponudnikov zahteval formalno popolne ponudbe, zato so se nekateri odvetniki specializirali za odkrivanje vejic in drugih nepomembnih napak ter so že zaradi takih malenkosti vlagali zahtevke za revizije,« trdi Červek. Pogosto so ponudniki z revizijskimi zahtevki želeli samo zavleči postopek izbire najugodnejšega ponudnika, saj je zahtevek za revizijo zaustavil postopek izbire. Tako so želeli pridobiti čas za lobiranje, včasih pa samo nagajati. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|