O etiki in socialnih boleznih slovenskega podjetništva

Avtor: Vesna Vilčnik | Objava: 11.11.2013

Od Aristotla, ki je uvedel pojem etike - mimogrede, branje Nikomahove etike bi moralo biti za prihodnje poslovneže obvezno - pa do danes, se najbrž niti v teoriji niti v praksi, v etiki poslovanja ni nič spremenilo na bolje. Še zlasti v Sloveniji.


dr. Viljem Ščuka: »Za Slovenijo je značilna revščina duha naših državljanov, ko ni danosti za razcvet podjetništva. Podjetnik je lahko le osebnostno trden, pogumen in odgovoren posameznik z vizijo in občutkom lastne vrednosti.«

Je pa zato vse več socialnih bolezni, ki izhajajo iz nevednosti, neumnosti, revščine in zatiranj takšne in drugačne vrste. Oboje je seveda med seboj nepreklicno povezano. O tem, pa še čem smo spregovorili v intervjuju z dr. Viljemom Ščuko, zdravnikom, ki je svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in mladostnikov, se specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji. Raziskuje socialne bolezni, ki so posledica neustreznih družbenih odnosov nasploh in izbranega življenjskega sloga posameznikov. Zadnja leta se ukvarja s preventivo socialnih bolezni, izgorelostjo in projekti za oblikovanje osebnosti. 

 

Lahko za začetek opredelite pojem socialne bolezni?

V časih, ko močno peša financiranje javnega zdravstva in postaja zdravje dobrina bogatih, je spisek socialnih bolezni vedno širši, saj peša tudi kulturna raven prebivalstva Evropske unije. Klasičnim socialnim boleznim, kot so npr. alkoholizem, debelost, nasilnost, depresivnost, nesreče in samomorilnost, se zadnja leta pridružujejo kronične degenerativne bolezni, zlasti rak, sladkorna bolezen, zasvojenosti vseh vrst ter bolezni srca in ožilja. Bolj kot socialna revščina je v ospredju revščina duha, saj nihče več ne skrbi za oblikovanje osebnosti ljudi, kar bi bila osnova za bolj zdrav življenjski slog.

 

Stres, izgorelost na delovnem mestu, absentizem, prezentizem. Še posebno slednja, biti za vsako ceno na delovnem mestu - uničujejo posameznika in družbo. Zakaj? Kako to preprečiti?

Odgovor je kot na dlani: na prvem mestu ni človek oziroma delavec, ampak denar. Politični in gospodarski sistem ni več namenjen ljudem, ampak zaslužku delodajalcev. Ljudje so le še delovna sila, proletariat brez pravic. Humanizma in nanj vezane demokracije zato ni več.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"