Podjetnik logo
 

Organizirano na sejme v tujini

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.04.2002

Podjetja lahko s skupnimi nastopi na sejmih pridobijo veliko, saj jim GZS poleg pokritja dela stroškov ponuja še dodatne storitve.



Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let organizira skupne nastope slovenskih podjetij na izbranih sejmih v tujini. Sejemski nastopi sodijo v širši program pospeševanja izvoza, za katerega bo zbornica letos v celoti namenila 250 milijonov tolarjev (če upoštevamo samo neposredno podporo). Proračun za gospodarsko promocijo v tujini bo tako za približno polovico večji od lanskega.

Zbornica je za letos na predlog panožnih združenj predvidela organizirano udeležbo na 29 specializiranih sejmih in 19 obmejnih, med katere šteje tudi sejme na ozemlju bivše Jugoslavije. Po besedah Vinka Zupančiča, vodje oddelka za gospodarsko promocijo, je seznam načrtovanih nastopov nekoliko obširnejši kot lani, vendar se utegne v prihodnjih mesecih skrčiti. »Pogoj za organizacijo skupnega nastopa je zadostna udeležba razstavljavcev. V preteklosti smo šli na sejem tudi samo s tremi podjetji, zdaj mora biti prijavljenih vsaj osem do deset podjetij. Nekoliko dvomim, da bomo lahko zbrali dovolj razstavljavcev za vseh 48 načrtovanih sejmov.«

Kdaj na sejem?

Seznam sejmov ostaja v večji meri standarden, podoben tistim iz preteklih let. Zbornica tako tudi letos podpira intenzivno prisotnost v Zvezni republiki Jugoslaviji, vzdržuje nastope v Rusiji, ki je strateško pomemben trg, pomembno vlogo daje sejmom v Nemčiji in povečuje pomen francoskim sejmom. Po drugi strani zaradi zmanjšanega zanimanja za oddaljene sejme zmanjšuje število predstavitev na Kitajskem in v Ameriki. Vse to je odsev politike podjetij, ki dajejo prednost utrjevanju svojega položaja na osvojenih trgih pred iskanjem novih trgov. Konzervativna politika podjetij pri nastopih v tujini je po mnenju Zupančiča razumljiva. »Sejemski nastopi niso orodje za raziskovanje novih trgov; če želi podjetje le raziskovati trg, je boljše uporabiti poslovne obiske ali druge manj drage oblike zbiranja informacij. Udeležba na sejmu je upravičena samo takrat, kadar se naložba povrne s prodajo,« trdi Vinko Zupančič in svetuje: »Preden se podjetje predstavi na sejmu v tujini, mora že biti pripravljeno na vstop na izbrani trg; imeti mora izdelek, testno dokumentacijo, navezane prve stike s kupci, postavljene cene in tako naprej. Samo v takem primeru sejem rabi kot oblika pospeševanja prodaje in komunikacijsko sredstvo.« Skratka, podjetje naj se predstavi na sejmu šele takrat, ko ima dodelan celoten trženjski splet in oblikovano izvozno ter poslovno strategijo.

Prednosti skupnega nastopa

Ko se podjetje odloči za predstavitev na tujem sejmu, je vsaka pomoč dobrodošla. Gospodarska zbornica podjetjem pokrije 15 odstotkov stroškov udeležbe na posameznem sejmu, pri čemer lahko delež s sinergijami celo podvoji. Zbornica namreč na svojem prostoru organizira nekatere storitve (prostor za sestanke, čajna kuhinja …), zaradi česar lahko podjetja najemajo manjše razstavne prostore. Poleg tega zbornica pripravlja tudi obsejemski program, kot so poslovna srečanja, sprejemi politične in gospodarske elite, izdaja sejemske kataloge, organizira novinarske konference, sestanke s partnerskimi združenji in drugo. Vse to so storitve, ki jih podjetja sama ponavadi ne pripravljajo oziroma jih niti ne zmorejo pripraviti.

V preteklih letih so podjetja, ki so se predstavljala na tujih sejmih, lahko pridobila tudi finančno pomoč države. Letos nanjo skorajda ne morejo več računati, saj Agencija za gospodarsko promocijo razpolaga samo s tretjino običajnih sredstev za te namene. Ministrstvo za gospodarstvo namreč po novem ne vlaga več toliko v posamezna promocijska orodij, kot so sejmi in poslovne konference v tujini. Namesto tega daje poudarek zaokroženim skupnim programom več podjetij, ki imajo skupne cilje. Ministrstvo letos namenja znatna sredstva za projekte internacionalizacije in grozdenja podjetij. Gospodarska zbornica se je novi izvozni strategiji delno že prilagodila in prvič ponudila možnost skupnih razstav na sejmu avtomobilske industrije.

Manj državnih spodbud za sejme v tujini po mnenju Zupančiča ne bi smelo vplivati na zanimanje razstavljavcev oziroma podjetij. »Ne želimo, da so sejemski nastopi pretirano subvencionirani, saj se sicer izgubijo racionalni kriteriji za presojo upravičenosti nastopa. Če se podjetja udeležujejo sejemskih nastopov v tujini samo zaradi subvencij države, potem jim to odsvetujem. Kajti če podjetje ne zmore stroška za nastop na sejmu, potem zelo verjetno ne zmore niti uresničiti trženjske strategije,« trdi Vinko Zupančič.

Informacije o skupnih sejemskih nastopih v tujini dobite pri Gospodarski zbornici Slovenije, Oddelek za gospodarsko promocijo, Miha Čebulj, Matjaž Rovan, tel.: 01/589-81-40.

Vinko Zupančič: »Preden se podjetje predstavi na sejmu v tujini, mora že biti pripravljeno na vstop na izbrani trg; imeti mora izdelek, testno dokumentacijo, navezane prve stike s kupci, postavljene cene in tako naprej.«

Možnost vračila DDV

Gospodarska zbornica Slovenije pomaga razstavljavcem na tujih sejmih tudi pri vračilu davka na dodano vrednost. To možnost izkoristi le del podjetij, veliko jih zaradi malomarnosti ali nepozornosti denar pusti po nepotrebnem v tujini. Rok za oddajo vlog za povrnitev davka za lansko leto zapade 30. junija letos. Če ste lani razstavljali v tujini, se lahko obrnete na Tajdo Pelicon, tel.: 01/589-81-36.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *