»Pavza« za življenje

Od marca 2010 do vključno septembra 2012 je Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča s partnerjema Združenjem delodajalcev obrtnikov in podjetnikov Slovenije ter Konfederacijo novih sindikatov Slovenije razvijal model podpore malim in srednjim delodajalcem pri izboljševanju delovnega okolja ranljivih skupin delavcev. V okviru projekta so partnerji izdali zanimiva gradiva, med drugim tudi izbor primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih pod skupnim naslovom »Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih«.

 

 

Najbolj splošno povedano je absentizem odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb ali drugih zdravstvenih razlogov. Znano je, da bolniški stalež ni odvisen samo od objektivnega zdravstvenega stanja delavcev, ampak nanj vplivajo številni drugi dejavniki iz domačega, delovnega pa tudi širšega življenjskega okolja. Bolniški stalež si prizadevajo znižati v vseh državah, saj predstavlja breme ne le za posameznika in njegovo družino, ampak tudi za podjetja, posredno pa za vso družbo. Ocenjeno je, da je zdravstveni absentizem slovensko družbo v letu 2008 stal približno 430 milijonov evrov neposredno, posredno pa približno dvakrat več (850 do 900 milijonov evrov). V naši državi se bolniški stalež v zadnjih desetih letih od leta 2000 naprej giblje med 4,9% do 4,1%. To pomeni, da smo v lanskem letu na enega zaposlenega delavca v Sloveniji izgubili približno 15 koledarskih oziroma 13,5 delovnega dne.

 

Primerljive podatke med državami v EU daje Dublinska fundacija: v Sloveniji je bil leta 2010 delež anketiranih zaposlenih, ki niso bili v bolniškem staležu v zadnjih 12 mesecih, 60,7%, kar je višje od povprečja za Evropsko unijo. Glavni zdravstveni razlogi za odsotnost z dela v naši državi so poškodbe in zastrupitve na delu in zunaj dela, bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva ter bolezni dihal. Sledijo bolniške odsotnosti zaradi bolezni v nosečnosti in duševne in vedenjske motnje.

 

Problematike absentizma se žal ne da reševati z enostavnimi pristopi. Potrebno je delovati na več nivojih: na nivoju države je potrebno zagotoviti, da se s problematiko bolniškega staleža ne ukvarja samo ministrstvo za zdravje, ampak širša zakonodaja, na nivoju zavoda za zdravstveno zavarovanje poskrbeti za določene administrativne ukrepe, na nivoju posameznika za ozaveščanje o pomenu zdravja že od mladosti in na nivoju podjetja spodbujati promocijske aktivnosti na področju zdravja.