Podjetje kot oder

Velikokrat smo prebrali: »Življenje je oder in mi smo igralci na njem«! Ste se kdaj vprašali, ali resnično uživate v tem, kar delate? Kaj bi si resnično želeli početi?  

Če ne uživamo v svojem delu in ga vseeno »kvalitetno« opravljamo, pomeni, da igramo svoj poklic. Naše podjetje je naš oder! Naši sodelavci soigralci! Stranke pa naši gledalci. In če ste se kdaj vprašali, kako lahko gledališki igralci leta in leta igrajo isti lik in se ga ne naveličajo, boste dobili odgovor, če boste sebe vprašali isto. 

Če dobro premislite, ne igrate samo vloge podjetnikov. Pred otroci igramo vlogo staršev, pred partnerji vlogo zakoncev, pred prijatelji vlogo zaupnikov ... Če povsod igramo, kdo sem potem jaz? 

Kako prevzemamo vloge in vzorce

Kje smo se vseh teh vlog pravzaprav naučili? Iz šole vemo, da se najbolje učimo po vzoru. Tako smo se največ naučili od svojih staršev, sorodnikov, od tistih, ki so nam bili najbližje. Vprašajmo se, ali opravljamo isti poklic kot naši bližnji sorodniki, ali morda poklic, kjer dejanja spominjajo na njihovo delo. Tako bomo dobili odgovor, komu smo najbolj podobni. Ko imamo ta odgovor, se lahko zelo hitro postavimo iz te vloge, saj poznamo vse dobre in slabe stvari te osebe. Namreč, z ugotavljanjem »vzorcev«, kaj smo po kom v svoji podzavesti prevzeli, dobimo odgovor na vprašanje: Kdo sem jaz? Tako se znebimo »oklepa«, ki nas je obdajal toliko let. In pod tem oklepom se skriva naša prava narava! 

Zakaj pravzaprav prevzemamo vloge (vzorce)? Starši od nas pričakujejo neverjetne stvari, mislijo, da so rodili »supermane«, da bodo naredili vse, česar niso mogli narediti sami. Mi pa smo pravzaprav čisto nebogljeni, saj se moramo najprej naučiti hoditi in živeti. In namesto da bi se najprej učili osnov, nas starši učijo, kako voditi podjetje. Postavijo nas v vlogo oziroma nas uokvirijo. Če samo malo pogledamo iz teh okvirjev, jih že dobimo po prstih, smo »kregani«. In tako se v nas rodi prvi strah. Začnemo ugajati, biti hočemo vedno prvi, najlepši, najboljši, biti hočemo takšni kot naši starši.  

Ker ne moramo igrati vlog obeh staršev, si moški za žene poiščemo »svoje mame« in ženske »svoje očete«. Moški se namreč skrivamo za ženami, tako kot smo se v mladosti za krili svojih mam. Ko je potrebna »akcija«, smo na prvem mestu, kot je treba sprejeti odgovornost, pa se skrivamo! Ženske pa pri moških iščejo moč, varnost ... In nato čez nekaj časa ugotovijo, da se za grobo zunanjostjo skriva nežna duša in prevzamejo vlogo mame. 

Ključ za razrešitev kriz 

Vloge prenesemo od svojih najbližjih. S tem ne prenesemo samo vloge, temveč vse dobre in slabe strani. Ker vse te dobre in slabe stvari niso naše, jih ne moremo obvladati, ker jih ne poznamo. Vse te neobvladljive stvari pa povzročajo krize v osebnem in poslovnem svetu. Če želimo rešiti krizo v podjetju, moramo najprej odpraviti vzorce, ki smo jih prenesli iz svojega otroštva. 

Ko si bomo »sneli« maske (vzorce), bomo prvič videli sebe. Sebe moramo sprejeti takšne, kot smo, z vsemi napakami. Biti moramo iskreni do sebe in sodelavcev. Nehati moramo igrati in odpočiti se moramo od vseh teh vlog. Začeti moramo živeti življenje!