|
|
||
Podjetje prihodnostiPodjetje prihodnosti ni tisto, ki dela z visokimi tehnologijami, ki ima najboljše izdelke ali najboljše kupce. Podjetje prihodnosti je tisto, ki je pripravljeno na prihodnost, kakršnakoli že bo.V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je v korporaciji Royal Dutch/Shell Francoz Pierre Wack vodil projektno skupino Group Planning. Ta je imela nalogo proučiti dejavnike, ki naj bi vplivali na prihodnjo ceno nafte. Skupina je izdelala več možnih scenarijev prihodnosti. Eden od njih je med drugim napovedal, da se bo cena nafte zaradi pričakovanih političnih konfliktov izredno hitro zvišala. Vodstvo Shella je Wackovo opozorilo vzelo resno in sprejelo preventivne ukrepe. Kmalu zatem je sledil naftni šok, ki je povzročil drastičen dvig cen nafte. Družba Shell je bila edina, ki je bila na naftni šok pripravljena. S sedmega mesta se je zavihtela na drugo mesto med največjimi svetovnimi naftnimi družbami. Vrednost pripravljenosti na naftni šok je bila ocenjena na milijarde ameriških dolarjev. To je bil tudi začetek sistematičnega proučevanja možnih prihodnjih scenarijev razvoja določenega podjetja. Podjetje Shell je bilo podjetje prihodnosti.
Zametki načrtovanja scenarijev Po drugi svetovni vojni je bilo ameriško obrambno ministrstvo pred odločitvijo, katere projekte naj financira za razvoj novih obrambnih sistemov. Za to odločitev je potrebovalo dvoje: primerno metodologijo in primerne simulacijske modele prihodnjih okolij. V ta namen je v 50. letih skupina Rand Corporation razvijala scenarije za ameriški obrambni sistem. Njen vodja je bil Herman Kahn, ki ga štejemo za očeta načrtovanja scenarijev. Kahn je začel uporabljati metodologijo načrtovanja scenarijev na področju družbe in javne uprave. Objavil je številne futuristične študije in prvi predstavil uporabo scenarijev kot metodološko orodje za načrtovanje ter odločanje v kompleksnih in negotovih okoljih. Scenarije je strogo ločil od napovedi, s tem ko je izrecno poudaril, da scenariji nimajo napovedovalne vrednosti. »To so samo scenariji, namenjeni uporabi kot miselna orodja, nič več.« Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|