Podjetnik je kot vrhunski kuhar

Vsa podjetniška literatura išče odgovor na eno samo vprašanje - kako uspeti v podjetništvu. Dobite pa lahko kopico nasvetov. Da morate imeti cilj. Resnica: v Ameriki so ugotovili, da ima samo 37 odstotkov podjetnikov idejo, preden ustanovijo podjetje. Da morate pripraviti poslovni načrt. Resnica: komaj peščica podjetnikov ga pripravi in če niste med njimi, ne pomeni, da ne morete uspeti. Da morate imeti edinstven izdelek. Resnica: celo med 500 najhitreje rastočimi zasebnimi podjetji po lestvici Inc. 500 jih samo desetina ponuja edinstvene izdelke. Preostali so uspeli z že videnimi izdelki in storitvami.

 

Velikokrat boste slišali, kako morate upravljati podjetje, biti sistematični, načrtni, strokovni in tako naprej. Verjetno res pomaga, še večkrat pa so to le predstave teoretikov, ki menijo, da bi tako pač moralo biti. Če ni, so razočarani, ko pridejo v podjetje. Celo ko obiščejo tista najuspešnejša podjetja, iz njih odidejo razočarani, ker se nič ne ujema z njihovimi pričakovanji.

 

Pred kratkim sem bral zanimivo študijo o uspešnih ameriških podjetnikih. Analizirali so samo tiste podjetnike, ki so imeli najmanj 15 let podjetniških izkušenj, so ustanovili več uspešnih in neuspešnih podjetij ter z vsaj enim stopili na borzo. Torej tiste, od katerih bi se človek učil. Študija pa je pokazala, da se po njih pravzaprav ne bi smeli zgledovati, če bi poslušali »strokovnjake«. Ti podjetniki namreč večinoma niso imeli konkretnih in merljivih ciljev, ampak so se ves čas le odzivali na priložnosti in spremembe, prilagajali svoje vire in predvsem improvizirali. To sicer ne pomeni, da ciljev niso imeli, toda njihov prvi cilj je bil čim hitreje priti na trg. Zato so se že na daleč izogibali obširnemu načrtovanju, pripravam in še zlasti tržnim raziskavam. Ni se potrdila niti predstava o trdnih, neomajnih ljudeh, ki jih nič ne premakne na njihovi poti. Prav nasprotno. Podjetniki so bili pripravljeni poslušati kupce, dobavitelje in druge partnerje ter sproti prilagajati svojo strategijo in taktiko. Bolj torej zaupajo peščici svojih kupcev, kot da bi spraševali in analizirali množice potencialnih strank.

 

Rezultati so bili še posebno zanimivi, ko so jih primerjali z vzorci vedenja direktorjev velikih podjetij. Slednji so dejansko izpostavljali cilje in si začrtali jasne, v šoli naučene poti za njihovo dosego. Avtorica raziskave je razliko med podjetniki in direktorji velikih družb razložila »na kuharski« način: izkušeni podjetniki dane sestavine tako dolgo obračajo in kombinirajo, da naredijo nekaj okusnega. Direktorji velikih družb pa si že na začetku zadajo, katero jed s seznama obstoječih bodo skuhali in potem skuhajo prav to (če jim uspe, seveda). Lahko bi torej rekli, da so uspešni podjetniki bolj podobni vrhunskim kuharjem kot vrhunskim managerjem.

 

Podjetništvo je prav zaradi te nepredvidljivosti, neponovljivosti in možnosti improvizacije tako izzivalno. Zato bo v njem vedno le manjši del zelo uspešnih.

 

Kako uspeti bo postalo spet modno vprašanje, ko se bodo razmere toliko uredile, da bomo nehali razmišljati o preživetju. Do takrat nas sicer čaka še dolga pot, o kateri tokrat obširno pišemo v rubriki Podjetniška država.

primoz.kaucic@podjetnik.si