|
|
||
Podjetnik, ki morju jemlje meroGimnazijski profesor fizike z vizijo je pustil učiteljski poklic in se skupaj s svojimi nekdanjimi dijaki podal v podjetniške vode. Zdaj izvajajo morske meritve.
Morje v človeški podzavesti vzbuja neustavljivo privlačnost, ki se ji le stežka upremo. Ko pridemo do reke, jezera ali morja, skoraj gotovo najprej stopimo na breg in pogledamo v vodo. Kot bi želeli pozdraviti svoje praživljenjsko okolje. Kot bi želeli preveriti, kaj se dogaja tam spodaj v veliki modri globočini. »Maaa, Primorci res ne moremo brez morja. Tako ali drugače moramo biti povezani z njim,« z nasmeškom zategne Aljoša Žerjal, rojen Koprčan, ki je od besed prešel k dejanjem. S svojimi sodelavci v podjetju Harpha Sea tipa pod morsko gladino ter meri, izmeri, zabeleži in si na centimeter podrobno ogleda vse, kar se dogaja pod njo vse tja do dna.
JNA mu je 'prepustila' morje
Po končani koprski gimnaziji je Žerjal diplomiral iz fizike na ljubljanski fakulteti in se vrnil na 'svojo' gimnazijo poučevat ta predmet. Skozi učni proces se je vedno bolj povezoval z nekaterimi bolj zagnanimi dijaki, v majhnem kraju pa so se njihove poti prepletale tudi potem, ko so maturirali in se porazgubili po različnih študijih ter se ob vikendih in po diplomah vračali domov. Sčasoma se je okoli njega oblikovala skupinica, ki je začela ustvarjati računalniške programe za lažje urejanje administrativnih dejavnosti v podjetjih. Kmalu so v slovenskem prostoru postali cenjeni specialisti za podporne programe za zunanjo trgovino, kjer je bilo treba papirologijo čim hitreje in preprosteje krmariti mimo carinskih, špediterskih in podobnih čeri.
Ko se je po razpadu Jugoslavije od našega morja poslovila tudi nekoč federativna mornarica, se je v Žerjalu sprožilo vprašanje, kdo bo zdaj izvajal meritve morskega dna. Kupil je sonar, tak, kakršnega imajo ribiči, in ga potopil v vodo. Kmalu je spoznal, da je za natančno merjenje morskega dna potrebnih več sonarjev, ki šele povezani v premišljen sistem omogočajo dober pregled nad vedno aktivnim podmorskim zemljiščem.
S svojimi sodelavci se je nato vedno manj ukvarjal z ustvarjanjem programov za administracijo, pa vedno bolj z razvijanjem čim bolj natančnega merjenja zemeljske povrhnjice.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|