Podjetniška kariera kot prisila ali izpolnitev

Že velikokrat sem iz ust kakega podjetnika, ki ima svoj s.p. ali d.o.o., slišal, da nima nič časa in da se življenje zelo zaplete, ko enkrat postaneš podjetnik s svojim poslom. Podjetnik je lahko marsikdo, vendar ni vsak podjetnik tudi res podjeten. Biti podjeten ne pomeni samo to, da svojo »rast« meriš s količino dobička, saj je podjetna tista oseba, ki je vzpostavila harmoničen odnos med delom in drugimi osebnimi potrebami, željami, interesi, ki jo izpolnjujejo v življenju. Ali za zaposlene delo res pomeni odpoved svojim ambicijam, željam, potrebam? Ali gre samo za to, da si je treba v življenju postaviti prioritete in pri njih vztrajati, saj samo tako ostanemo tisto, kar res smo in želimo biti, torej ohranimo vez s svojo identiteto? 

Kdo je kriv za naše nezadovoljstvo - družba ali sami? 

Veliko nezadovoljstva v moderni družbi izvira iz posebnosti vsakdanjega življenja, natrpanega z delovnimi obveznostmi. Če se sprehajaš po mestnih ulicah, se veliko ljudem zelo mudi. Je za tako ozračje res kriv samo »hiter tempo življenja«, so res krive zahteve delodajalca ali smo si sami naložili največje breme? Marsikdaj je lahko vzrok povsem zunanji: nadležen šef, zakonske stiske, odraščajoči otroci. V članku se bom osredinil na »notranje« razloge, ki lahko obremenijo naše vsakdanje življenje. Ko rečem »notranji« razlogi, potem to pomeni, da ti razlogi ali vzroki za naše (ne)zadovoljstvo tičijo v nas, kar je vsekakor dobra novica, saj to pomeni, da lahko te vzroke (vsaj deloma) odpravimo kar sami.