Podjetniška nesvoboda

Si predstavljate najboljši čas za začetek podjetniške poti? Čas, ko bo verjetnost za uspeh največja, ideje za podjetje pa bodo take, da bo imelo podjetje kar največjo dodano vrednost. To naj bi bilo po koncu študija ali pa še nekaj let pozneje, ko si diplomiranci naberejo poslovnih izkušenj. Ko lahko res lepo zaplujejo v podjetniško svobodo. Ali res? Ali obstajajo razlike med državami v Evropi?

 

Poglejmo najprej povprečno pot diplomiranca – pravzaprav vsakega človeka, ko odraste. Ima dve možnosti: ali ostane doma ali pa gre »na svoje«. Na svoje pomeni ali v najem ali pa nakup stanovanja oziroma hiše. Prve možnosti ne izrabijo prav pogosto. Niti je ne morejo, saj je najemniških stanovanj v Sloveniji le 15 odstotkov, v primerjavi z recimo Nemčijo, kjer je najemniških stanovanj kar 55 odstotkov. Ali se sprašujete, kakšno zvezo ima to s podjetništvom in svobodo? Pravzaprav zelo pomembno. Mlad človek je brez pomembnejših prihrankov in z nezadostnimi prihodki, da bi lahko sam kupil stanovanje ali hišo. Pomagati mu morajo starši in sorodniki ali pa zaprosi za posojilo pri banki. In tukaj se skriva past podjetniške svobode. Ko mora začeti odplačevati posojilo, potrebuje redno službo. S čim manj tveganja. In stalne prihodke. Na podjetniško pot lahko pozabi.

 

 

Zadeva je zelo banalna, obenem pa kruto resnična. Ljudje se morajo odločiti med nakupom stanovanja in podjetništvom. Glede na to, da najemništvo ni razvito, torej ostane le možnost nakupa. Ko tako Slovenec dobi posojilo, je vezan na svojo službo, dokler ga ne odplača.