Pokojninska diskriminacija podjetnikov

Avtor: Nives Pahor | Objava: 13.02.2006

Temna plat prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za podjetnike: V Sloveniji večinski lastnik ne more biti vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje po davčnih olajšavah kolektivnega zavarovanja, temveč le individualnega.



Zaradi podaljšane življenjske dobe, zmanjšanja rodnosti, staranja prebivalstva in neprimernega ravnanja z vplačili v pokojninsko blagajno v preteklosti sistem obveznega pokojninskega zavarovanja ne bo več dolgo zagotavljal dovolj sredstev za izplačevanje pokojnin v današnjem obsegu. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (PIZ) iz leta 1999 je uvedel številne novosti in ena najpomembnejših prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na varčevanju posameznika iz njegovih osebnih prejemkov in pomeni dodatek državni pokojnini. S tem nič narobe, saj poznajo ta sistem pokojnin že vse od prve svetovne vojne države, kot so ZDA, Nizozemska, Anglija, Belgija, Danska, Švedska.  

Vendar pa je podjetni Sloveniji na področju dopolnilnega pokojninskega zavarovanja uspela uvesti posebnost, ki jo loči od drugih držav. Našla je način, kako podjetnike (več kot 25- odstotne lastnike malih in srednjih podjetij), ki pomenijo steber slovenskega gospodarstva, postaviti v slabši položaj kot druge zaposlene, kar je velik nesmisel, pojasnjuje Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve pokojninske družbe. 

V začetku leta 2002 je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spremenjen oziroma dopolnjen. Natančneje se je opredelilo razlikovanje med kolektivnim in individualnim prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, s katerim se podjetnikom z več kot 25-odstotnim lastništvom v podjetju onemogoča vključitev v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da večinski lastnik podjetja ne more biti vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje po davčnih olajšavah kolektivnega zavarovanja, ampak samo po davčnih olajšavah, ki veljajo za individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj se jim šteje kot boniteta, če jim podjetja, katerih lastniki so, plačajo premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanje.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *