Poslovni načrt za krizo

Avtor: Cvetka Peršak | Objava: 07.09.2009

Podjetja so ves čas izpostavljena kriznim dogodkom, zato je treba ravnanje v času krize predvideti že v poslovnem načrtu. Samo tako lahko krizo izkoristimo v svoje dobro.


O nevarnostih, ki grozijo podjetju, je treba ves čas razmišljati in naše ukrepe zapisati v poslovnem načrtu. (iStockPhoto)

Kriza pravega podjetnika oziroma podjetja ne bi smela posebej presenetiti. Pravi podjetnik bi moral biti na krizo pripravljen in je, vsaj delno, nanjo že navajen. Zanj je kriza že, če odpove ali ne plača eden od pomembnih kupcev, če se pomembno podraži surovina, energija ali če zboli … Tudi če ima rezervo, se vsak tak dogodek zareže v stabilnost poslovanja, in le fleksibilnost, kreativnost, pogum in druge podjetniške lastnosti pa morda še kanček »podjetniške sreče« (karkoli že to je) ga lahko rešijo. Zato ima pravo podjetje oziroma podjetnik vedno več žezel v ognju – pripravljenih več različic, novih idej, novih izdelkov, potencialnih kupcev in dobaviteljev, financerjev, ključnih kadrov …
 
Kriza je za podjetnika pravzaprav izziv, da neprestano izboljšuje svoje poslovanje na poti do svojih vedno višjih ciljev. S tem, da bodo na tej poti možne tudi manjše in večje ovire, je treba računati že na začetku poti. Tako kot moramo računati tudi na slabo vreme, če gremo v gore. V turbulentnem času, ki ga živimo, ni mogoče pričakovati, da bi se razmere poslovanja ne spreminjale ali se samo izboljševale. Zato je krizo treba vzeti kot nekaj popolnoma običajnega in jo neprestano pričakovati in se nanjo pripravljati.
 
Štiri možnosti reševanja problemov
 
O poslovnih načrtih je bilo že veliko napisanega. Da so potrebni, ko se podjetje ustanavlja, raste, spreminja, je popolnoma jasno. Poslovni načrt je zbir nujnih informacij za pot proti začrtanemu cilju. V njem morajo biti pretehtana tudi tveganja, da se stvari ne bodo odvijale zgolj po najboljšem scenariju. To pa je del poslovnega načrta, ki pride v krizi najbolj prav. Ta del, tako kot tudi drugi deli poslovnega načrta, ne more biti premišljen in napisan enkrat za vselej, ampak ga je treba dopolnjevati z novimi spoznanji podjetnika, z novimi znanji, izkušnjami in objektivnimi danostmi. Živimo v času, ko so »edina stalnica spremembe«, kot radi rečemo. In kaj je kriza drugega kot sprememba ustaljenega. Če menimo, da so spremembe slabe, je kriza slaba reč, če menimo, da so spremembe koristne, je tudi kriza koristna. Prisili nas, da smo inovativni in da ne zaspimo na lovorikah.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *